Rezultate raziskave, ki je potekala med novembrom 2023 in junijem 2024, so predstavili na strokovnem srečanju v novogoriškem Xcentru. Meritve sta izvajala raziskovalca z Univerze v Novi Gorici, dr. Griša Močnik in dr. Kristina Glojek.

Kot je pojasnil Močnik, so v zimskem času glavni vir onesnaženja lokalna kurišča, predvsem ogrevanje na biomaso oziroma drva, ki pomembno prispeva k povečanim koncentracijam delcev. Poleti pa je slika drugačna, saj večji vpliv dobijo regionalni viri.

Težke kovine v vzorcih

Kot poroča Radio Robin so raziskovalci posebno pozornost namenili kovinam v delcih. Čeprav te predstavljajo majhen delež celotne mase, imajo lahko velik vpliv na zdravje. V Solkanu so zaznali vpliv dveh industrijskih virov – solkanske livarne, ki prispeva k povišanim koncentracijam kovin, ter še enega vira severovzhodno od merilnega mesta, kjer so zaznali prisotnost svinca.

"Koncentracije sicer niso bile nad mejnimi vrednostmi, vendar svinca v zraku ne bi smelo biti, saj gre za toksično in nevrotoksično snov," je poudaril Močnik in dodal, da je treba vir natančno identificirati ter sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje izpustov.

Zaznali žveplo iz pristanišč

Raziskava je opozorila tudi na presenetljiv regionalni vpliv. Delci z vsebnostjo žvepla, ki po ugotovitvah prihajajo iz območja Tržaškega zaliva oziroma pristanišča, pomembno vplivajo na kakovost zraka na Goriškem. To je po besedah raziskovalcev nepričakovano, saj naj bi bila vsebnost žvepla v ladijskem gorivu danes strogo omejena.

Čezmejni vplivi

V poletnih mesecih pa se čezmejni vpliv kaže predvsem v povišanih ravneh ozona, ki nastaja v Padski nižini in ga zračni tokovi prinašajo tudi na Primorsko in v notranjost Slovenije, je pojasnil predstavnik Agencije RS za okolje Luka Matavž.

Na mestni ravni medtem poteka tudi projekt EnClod, v okviru katerega so na širšem območju Nove Gorice postavili sedem merilnih mest za spremljanje kakovosti zraka, vremensko postajo in 25 števcev prometa. Cilj je pridobiti indikativne podatke o morebitnih žariščih onesnaženja ter podlago za nadaljnje, bolj podrobne meritve in ukrepe. Prav sistematične meritve in čezmejno sodelovanje naj bi v prihodnosti prinesli bolj učinkovite ukrepe.