ZDA in Ukrajina sta v sredo zvečer sklenili sporazum o redkih zemljah. Po besedah ministra za finance ZDA Scotta Bessenta sporazum potrjuje zavezo obeh držav za trajni mir in blaginjo Ukrajine. Med drugim predvideva ustanovitev ameriško-ukrajinskega investicijskega sklada za gospodarsko okrevanje Ukrajine, poročajo tuje tiskovne agencije.
ZDA IN UKRAJINA PODPISALI SPORAZUM O REDKIH ZEMLJAH: Brez zapletov v zadnjem trenutku pa ni šlo
Svet
"Ta sporazum jasno kaže Rusiji, da je vlada predsednika Donalda Trumpa zavezana mirovnemu procesu, ki se osredotoča na svobodno, suvereno in napredno Ukrajino. Nobeni državi ali osebi, ki je financirala ali zalagala ruski vojni stroj, ne bo dovoljeno, da bi se okoristila z obnovo Ukrajine," je izjavil Bessent.
V izjavi ministrstva za finance ZDA je omenjena tudi ruska invazija na Ukrajino, kar se razlikuje od običajne formulacije Trumpove vlade o konfliktu, za katerega naj bi bil poleg prejšnje vlade Joeja Bidna odgovoren tudi Kijev.
Predsednik ukrajinske vlade Denis Šmihal je na nacionalni televiziji dejal, da je sporazum dober, enakopraven in koristen. V objavi na Telegramu je Šmihal navedel, da bosta državi ustanovili sklad za obnovitvene naložbe, v katerem bo imela vsaka stran 50 odstotkov glasovalnih pravic, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Z njim naj bi spodbudili gospodarsko okrevanje Ukrajine po vojni z Rusijo.
"Ukrajina ohranja popoln nadzor nad svojimi rudninami, infrastrukturo in naravnimi viri," je navedel premier, ki je dodal, da ZDA ne bodo zahtevale vračilo kakršnega koli dolga zaradi več milijard dolarjev vredne pomoči v orožju in opremi. "Dobiček sklada bo ponovno vložen izključno v Ukrajino," je sporočil.
Ukrajinska ministrica za gospodarstvo Julija Sviridenko, ki je v Washingtonu podpisala sporazum, je na Facebooku objavila, da bo sklad financiral projekte na področju mineralov ter nafte in plina, pa tudi povezano infrastrukturo ali predelavo.
Trump je v zameno za dosedanjo pomoč ZDA v vojni z Rusijo najprej zahteval denar, nato pa zahteval dostop do ukrajinskih rudnin.
Za Kijev je dogovor bistvenega pomena za dostop do ameriške vojaške pomoči. Ukrajina je zahtevo sprejela, ker gre za neke vrsto dolgoročno varnostno zagotovilo ZDA, kar je v sredo na odprtem zasedanju svoje vlade potrdil tudi Trump. "Ameriška prisotnost bo držala stran veliko slabih igralcev, zanesljivo z območij, kjer bomo kopali," je dejal Trump, ki Ukrajini doslej ni hotel dati nobenih varnostnih jamstev.
Tik pred podpisom sporazuma, se je sicer rahlo zapletlo. Bessent je na zasedanju vlade dejal, da so Ukrajinci želeli nekaj sprememb v zadnjem trenutku. "Prepričani smo, da si bodo premislili in mi smo pripravljeni na podpis," je dejal minister.
Ukrajinski premier Šmihal je medtem v Kijevu v sredo potrdil, da pričakujejo podpis v naslednjih 24 urah. "Gre za resnično dober, enakopraven in ugoden mednarodni sporazum o skupnih vlaganjih v razvoj in obnovo Ukrajine," je dejal.
Sporazum naj bi strani po prvotnih napovedih podpisali že 28. februarja, vendar pa je ameriška stran podpis odpovedala po javnem prepiru med predsednikom Volodimirjem Zelenskim na eni in Trumpom ter podpredsednikom ZDA JD Vanceom na drugi strani v Ovalni pisarni Bele hiše. Trump in Vance sta od Zelenskega zahtevala hvaležnost in mu razlagala, da je brez ZDA z Ukrajino konec.
Ukrajina naj bi imela okrog pet odstotkov vseh svetovnih zalog redkih zemelj in rudnin, kot so grafit, titan in litij, vendar so številna območja trenutno pod nadzorom ruske vojske. Ukrajina naj bi imela tudi okrog 20 odstotkov svetovnih zalog grafita, ki je potreben za baterije, ima tudi velike zaloge mangana in titana ter litija.