"10 MINUT SPREHODA, SEDEM KOMADOV, IN TO V SAMEM CENTRU": Klopi v Kopru sredi zime

Koper

Letos so se klopi pojavili že konec januarja in to v samem središču Kopra, na zelenih površinah pri vratih Muda, pri banki Intesa Sanpaolo, na primer, kar najbolj občutijo lastniki psov, ki so nas o tem tudi obvestili. Aprila 2023 smo poročali o izredno velikem številu klopov ob morju. Letos je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prijavljenih že 159 primerov lymske borelioze, zbolelo je 83 žensk in 76 moških. Največ obolenj je bilo v goriški in jugovzhodni statistični regiji. Prijav klopnega meningoencefalitisa (KME) v tem času ni bilo.

"Tole letos je pa neverjetno, že od konca januarja dalje jih skoraj vsak dan poberemo. Danes pa v desetminutnem sprehodu s psom kar sedem komadov in to v samem centru, tam mimo pekarne pri vratih Muda, pa mini parkec pri gradbišču, potem mimo banke zadaj in na zelenici pred zavarovalnico. Dejansko še manj kot deset minut ... Še sreča, da ima naš kuža svetlo dlako in se jih lepo vidi," nam je pred dnevi sporočil bralec, ki se sprašuje, ali ima Mestna občina Koper kakšen načrt za zatiranje klopov.

NIJZ: pojavljajo se tudi nova žarišča

"Najpogosteje se po vbodu klopa pojavi lymska borelioza. Za slednjo in klopni meningoencefalitis (KME) velja, da je pojavnost v Sloveniji med višjimi v Evropi," pravijo na NIJZ. Poleg Slovenije so države z naravnimi žarišči klopnega meningoencefalitisa še Avstrija, Švica, Nemčija, Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, pribaltske in nekatere skandinavske države, "pojavljajo se tudi nova žarišča". Najvišjo obolevnost za klopnim meningoencefalitisom imamo med evropskimi državami prav v Sloveniji. V zadnjem desetletju je letno zbolelo v povprečju sto ljudi.

Borelioza je v Sloveniji najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi. "Pojavlja se po celi državi in letno beležimo okoli 5000 do 7000 zbolelih. Tveganje za okužbo je največje od februarja do novembra," pojasnjujejo na NIJZ, za kar naj bi imele zasluge blage zime in vlažne pomladi, ki spodbujajo pojavnost klopov.

Lymska borelioza, značilen kolobarjast videz spremembe

Manj primerov klopnega meningoencefalitisa

Če pogledamo podatke za zadnja tri leta, sta bili "najbolj pogosti prijavljivi nalezljivi bolezni, ki se prenašata s členonožci, v Sloveniji v letu 2024 (enako kot v predhodnih letih) lymska borelioza (LB) in klopni meningoencefalitis (KME), prva s 3162 primeri ter druga z 90 primeri. V letu 2023 je bilo prijavljenih 63 primerov klopnega meningoencefalitisa (trije primeri na 100.000 prebivalcev), kar je manj od povprečja predhodnih 20 let. V letu 2023 je bilo prijavljenih 2514 bolnikov z lymsko boreliozo (54 odstotkov žensk in 46 odstotkov moških)."

Lani je za lymsko boreliozo zbolelo 4934 ljudi, 2739 žensk in 2195 moških, največ na Goriškem, 429 na 100.000 prebivalcev. Sledita Gorenjska s 327 primeri na 100.000 prebivalcev in Koroška z 280 primeri na 100.000 prebivalcev. Največ ljudi zboli v starostni skupini od 65 do 74 let.

Za klopnim meningoencefalitisom je lani zbolelo 80 ljudi, 31 žensk in 49 moških. Najvišja obolevnost je bila v primorsko-notranjski statistični regiji, 13 na 100.000 prebivalcev, sledi Koroška z 8,5 primerov na 100.000 prebivalcev in Gorenjska z osem primeri na 100.000 prebivalcev. Tudi pri klopnem meningoencefalitisu največ ljudi zboli v starostni skupini od 65 do 74 let.

Kako dolgo po vbodu klopa se pojavi bolezen?

Klopni meningoencefalitis se običajno pojavi sedem do 14 dni po vbodu klopa, lahko tudi štiri do 28 dni. Lymska borelioza (prva faza – eritem) se običajno pojavi od tri do 32 dni po okužbi. Druga in tretja faza bolezni se lahko pojavita mesece ali leta po okužbi, dodajajo na NIJZ.

Klopi so neprijetna nadloga, ki lahko pusti tudi zelo resne posledice na zdravju ljudi. Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki ima lahko za posledico tudi smrt (en do dva odstotka odraslih bolnikov).

Prebivalci Kopra, ki so nas obvestili o obilnem pojavu klopov že konec januarja, menijo, da bi morala ukrepati tudi občina, zato smo Marjetico Koper vprašali, ali se tudi nanje obračajo občani. In, ali so morda seznanjeni, ali obstaja kakšen način zatiranja klopov v urbanih središčih. Kot so pojasnili, v okviru gospodarske javne službe, ki jo opravljajo, zatiranje klopov ni opisano.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
LordDe78 |  20 .02. 2026 ob  15: 02
@frikofrkic: Ti si mogoče zaposlen na Marjetici? Ali pri Bržanu? Področje o katerem govorimo ima idealne pogoje za razvoj klopov, ker je infrastruktura in vegetacija neurejena. Zelenice so prepojene z vodo, ker ni primerno urejeno odvodnavanje meteornih vod. Nadaljnje, je na istih prepojenih tleh neurejeno grmovje. V tistem mini parkcu je ves čas polno golobov in njihovih iztrebkov, zraven pa so se zaradi neprimerno zaščitenega ekološkega otoka namnožile tudi miši in podgane. In to je razlog te infestacije s klopi. In tu je občina skupaj z Marjetico pogrnila na celotni črti. Če bo šlo tako naprej, bomo kmali imeli še kakšno mišjo mrzlico, ipd., v samem centru Kopra.
frikofrkic |  20 .02. 2026 ob  11: 40
-2
Lord: zanemarjanje urejanja okolice? Pa v katerem bloku ste zrasli? Travo lahko kosiš (in jo kosijo), pa bodo klopi še vedno tam. Lahko pa jo prešpricaš z vsemi možnimi insekticidi in narediš lepo uslugo svojemu psu in ostalim prebivalcem.
LordDe78 |  20 .02. 2026 ob  09: 50
10
@frikofrkic: Nihče ne želi sterilnega okolja, samo normalno urejanje urbane vegetacije in s tem zmanšanje idealnih pogojev za razvoj raznih zajedalcev, kot so klopi. Neglede na vse, ni normalno da je tako močna koncentracija klopov že januarja in to v samem centru mesta, kar kaže na zanemarjanje urejanja okolice in nerazumevanja situacije odgovornih na Marjetici. Kar je pa spet pričakovano, glede na to koliko je Koper v času Bržana nazadoval kar se tiče zelenja in dreves. Imamo pa "lepe" betonske trge, to pa...
frikofrkic |  20 .02. 2026 ob  07: 37
-7
Ma kakšne neumnosti komentirate? Klopi so v naravi, želimo zelenje v mestu in bi radi sterilno okolje? V mesto psi ne sodijo, če ne bo psov, ne bo poscanih ulic, ne bo drekcev nevzgojemih lastnikov in tudi klopov ne bo. Do takrat pa naj lastniki skrbijo za pse, jim dajo kapljice, tablete in vse kar morajo!
LordDe78 |  19 .02. 2026 ob  20: 29
41
Kolikor berem, je razrast klopov v urbanem okolju ponavadi posledica zanemarjene vegetacije in tale članek temu samo pritrjuje. Vsa področja katera so opisali, so idealno gojišče klopov, saj očitno nobenemu ni prav mar, še posebej Marjetici. Mislim, kakšen je to odgovor, da zatiranje klopov ni opisano!? Če imaš infestacijo, kar očitno v Kopru je in če vidiš, da ob vsakem malo večjem deževju območje okoli banke, Mude in zavarovalnice postane blatno močvirje, je treba seveda urgentno v akcijo in zadeve sanirati. Če jih ne znaš, potem to priznaj in najdi strokovnjake, ki znajo, ne pa da zatiranje ni opisano. Mislim, za tako izjavo bi morali odgovorni v Marjetici dobiti takojšnjo odpoved. So oni tam za to, da služijo prebivalcem ali so sami sebi namen?
Mini |  19 .02. 2026 ob  11: 26
30
ha, ha, ha....evo vaška oblast je pred 4 leti prevzela mesto, zdaj ko so iz mesta naredili vas pa se selijo še sorodniki,....
vseved |  19 .02. 2026 ob  10: 48
-23
Eden od načinoj je umik psov in njihovih lastnikov,da ne bodo prenašali klopov naokoli.