Ob 5. maju, ko obeležujemo Mednarodni dan higiene rok, želimo ponovno poudariti, kako ključno vlogo ima pravilna higiena rok pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija že od leta 2005 organizira kampanje z namenom osveščanja pomena čistih rok za zdravje ljudi. Preprosto dejanje, kot je temeljito umivanje ali razkuževanje rok, lahko bistveno zmanjša tveganje za prenos okužb in s tem rešuje življenja.
ČISTE ROKE REŠUJEJO ŽIVLJENJA: 5. maj je bil mednarodni dan higiene rok
Koper
Na kožo rok pridejo povzročitelji bolezni ob stiku z različnimi deli telesa, okuženimi osebami, predmeti ali površinami. Če se z onesnaženimi rokami dotikamo obraza – zlasti ust, nosu ali oči – lahko mikroorganizme vnesemo v telo in se okužimo. Poleg tega z nečistimi rokami prenašamo povzročitelje bolezni tudi na druge ljudi ter predmete in površine, ki se jih dotikamo. Ob stiku druge osebe z njimi lahko pride do nadaljnjega prenosa okužbe.
Higiena rok kot temelj preprečevanja okužb v vsakdanjem življenju
Higiena rok je eden najpomembnejših, najučinkovitejših in tudi najcenejših ukrepov za preprečevanje prenosa okužb, zmanjševanje širjenja nalezljivih bolezni in obvladovanje okužb, zlasti v času naraščajoče odpornosti bakterij proti antibiotikom. Ne vključuje le umivanja in razkuževanja, temveč tudi uporabo ustreznih zaščitnih rokavic, izvajanje tehnike ne dotikanja ter skrb za zdravo kožo rok. V zdravstvenem okolju je cilj higiene rok preprečevanje prenosa mikroorganizmov prek rok zdravstvenega osebja, saj lahko poškodbe in vnetja na rokah predstavljajo vir okužbe.
Učinkovito umivanje rok
Umivanje rok je najosnovnejši in hkrati najpomembnejši higienski ukrep za preprečevanje širjenja okužb. Čeprav je razkuževanje rok učinkovito pri uničevanju številnih mikroorganizmov, ga ne smemo obravnavati kot nadomestilo za umivanje z milom in vodo. Zlasti pri odstranjevanju virusov, bakterijskih spor in vidnih nečistoč je mehansko umivanje bolj učinkovito, saj fizično odstrani mikroorganizme s kože.
Pravilno umivanje rok se začne s tem, da si roke temeljito zmočimo pod tekočo vodo, saj že to odstrani del mikroorganizmov. Nato roke milimo, pri čemer ne smemo pozabiti na vse dele: dlani, hrbtišča rok, med-prstne prostore, konice prstov, palca, področje pod nohti in zapestja. Miljenje naj traja vsaj 20 - 30 sekund. Roke nato dobro speremo in osušimo s čisto papirnato brisačo, s katero zapremo tudi pipo, če smo izven domačega okolja, da preprečimo ponovno onesnaženje.
Če roke niso vidno umazane ali v primerih, ko ni dostopa do vode in mila, lahko uporabimo alkoholno razkužilo. Vendar tudi v teh primerih velja: kadar koli je mogoče, je temeljito umivanje rok z vodo in milom najboljši način za odstranjevanje mikroorganizmov in zaščito zdravja posameznika in drugih.
Učinkovito in varno razkuževanje rok
Razkuževanje rok je učinkovit higienski ukrep, vendar v vsakdanjem življenju praviloma ni potrebno, razen kadar umivanje z vodo in milom ni mogoče. V domačem okolju se razkuževanje priporoča le v izjemnih primerih in po navodilih zdravstvenih strokovnjakov. Pomembno je vedeti, da razkužila ne odstranjujejo umazanije, zato jih uporabljamo le, kadar roke niso vidno umazane.
Razkuževanje mora biti pravilno izvedeno – razkužimo vse predele rok, vključno s prsti, med-prstnimi prostori, dlanmi, hrbtišči rok in palci. Po nanosu razkužila na osnovi 60 - 80 % alkohola moramo počakati, da se roke povsem posušijo, saj so le tako učinkovito razkužene. Razkužila nikoli ne nanašamo na vlažne roke, ker s tem zmanjšamo njihovo učinkovitost in povečamo tveganje za izsušitev kože.
Z upoštevanjem pravilne higiene rok, bodisi z umivanjem ali razkuževanjem, skrbimo za svoje zdravje in varnost drugih. Redna in pravilna higiena rok pomembno prispeva k zmanjšanju tveganja za okužbe ter postane vsakodnevna navada, ki rešuje življenja.
Higiena rok kot temelj varnosti v zdravstvenem okolju
V zdravstvenem okolju ima higiena rok ključno vlogo pri preprečevanju prenosa okužb. Poseben poudarek je na rednem in pravilnem razkuževanju rok, ki ga morajo dosledno izvajati tako zdravstveni delavci kot tudi pacienti in obiskovalci. Upoštevanje navodil in priporočil o higieni rok v zdravstvenih ustanovah je temelj varnosti za vse vključene.
Z rednim izvajanjem higiene rok ne skrbimo le za lastno zdravje, temveč tudi zmanjšujemo tveganje za prenos okužb na druge – paciente, sodelavce in obiskovalce. S tem vsak posameznik pomembno prispeva k ustvarjanju varnega in zdravega zdravstvenega okolja.
Prispevek je pripravila dr. Sandra Martinuč (UP Fakulteta za vede o zdravju)