Vodja raziskave, profesor Luis Amaral, opozarja, da ne gre več le za osamljene primere neetičnih raziskovalcev, ampak za globalne strukture, ki delujejo kot kriminalne organizacije. Te "tovarne člankov" množično ustvarjajo lažne raziskave, ki jih nato prodajajo znanstvenikom. Ti z denarjem kupujejo svoje mesto med avtorji in s tem umetno gradijo svoj ugled, ne da bi sploh izvajali pravo znanstveno delo, piše The Independent.

Raziskovalci so analizirali obsežne baze podatkov (kot so Web of Science, Scopus in PubMed), sezname umaknjenih člankov in identitete urednikov. Ugotovili so, da prevarantske mreže izkoriščajo ranljive akademske revije, nekatere celo prevzamejo po zaprtju – kot v primeru britanske revije HIV Nursing, katere spletno domeno so kupili neznani akterji in začeli objavljati tisoče nesmiselnih člankov.

V ozadju delujejo posredniki, ki povezujejo plačnike, lažne avtorje in revije z uredniki, ki sodelujejo pri objavi goljufivih člankov. Včasih raziskovalci celo plačajo, da je članek avtomatsko sprejet brez prave recenzije.

Raziskava poudarja, da se vse to dogaja že zdaj, a prihodnost je lahko še bolj zaskrbljujoča. Z naraščajočo uporabo umetne inteligence bi se lahko lažne informacije še hitreje širile in preplavile znanstveno literaturo. Amaral in sodelavci zato pozivajo k nujnim reformam: strožjemu nadzoru uredništev, boljšemu odkrivanju prevar in prenovi sistema znanstvenih spodbud.

"Znanost je poglavitna za človeštvo. Če je ne zaščitimo, bo izgubila svojo vrednost," opozarja Amaral in priznava, da je bila to najbolj depresivna raziskava, pri kateri je kdaj sodeloval.