Izvor kefirja sega na Kavkaz, kjer so ga tamkajšnji prebivalci, znani po dobrem zdravju in dolgoživosti, izdelovali že pred več kot tisoč leti. Mleko so fermentirali v usnjenih vrečah iz kozjih kož, ki so jih obešali ob vhodna vrata. Vsak, ki je šel mimo, je vrečo nehote premaknil in s tem poskrbel za mešanje vsebine. Kefirjeva zrna so imela skoraj sveti pomen, zato so jih skrbno varovali in prenašali iz generacije v generacijo kot plemensko bogastvo. Dolgo časa kefir zunaj Kavkaza sploh ni bil poznan, šele kasneje, ko so prepoznali njegove koristi pri želodčnih in črevesnih težavah ter celo pri tuberkulozi, se je razširil po Evropi in drugod po svetu.

Tradicionalni kefir nastaja s pomočjo kefirjevih zrn, ki so po videzu podobna majhnim cvetačam in so sestavljena iz kolonij mlečnokislinskih bakterij in kvasovk. Ta zrna niso glive, temveč naravni starter, ki sproži fermentacijo. Med tem procesom mikroorganizmi predelajo sestavine mleka v biološko bolj vredne in lažje prebavljive snovi. Ker so kefirjeva zrna zelo občutljiva in se njihova sestava hitro spreminja, večina večjih mlekarn kefir proizvaja s starterskimi kulturami, ki sicer zagotavljajo bolj enoten okus, a vsebujejo manj raznoliko mikrobno sestavo in s tem tudi manj zdravstvenih koristi.

Po hranilni vrednosti kefir vsebuje približno 60 kilokalorij na 100 gramov, poleg tega pa beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe, katerih količina je odvisna od vrste uporabljenega mleka. Je tudi dober vir vitaminov skupine B, kalcija in kalija, kar pomembno prispeva k njegovemu pozitivnemu vplivu na telo. Po navedbah Medical News Today kalcij podpira zdravje kosti, beljakovine so bistvene za mišično maso, kalij pa igra pomembno vlogo pri delovanju srca.

Največja prednost kefirja so probiotiki, ki pomagajo vzdrževati ravnovesje črevesne mikroflore. Po podatkih Mayo Clinic lahko redno uživanje kefirja izboljša prebavo, pomaga po jemanju antibiotikov, blaži simptome sindroma razdražljivega črevesja ter prispeva k preprečevanju ali lajšanju okužb prebavil, sečil in vaginalnega področja. Raziskave kažejo tudi, da kefir lahko znižuje raven holesterola in krepi imunski sistem, kar še dodatno potrjuje njegov ugoden vpliv na zdravje.

Čeprav se kefir in jogurt pogosto omenjata skupaj, med njima obstajajo pomembne razlike. Oba sta hranilno bogata in rahlo kisla, vendar kefir običajno vsebuje več različnih probiotičnih kultur, je redkejše konsistence in lažji za pitje. Razlikujeta se tudi v pripravi, saj kefir fermentira pri sobni temperaturi, jogurt pa potrebuje nadzorovane toplotne pogoje. Aktivni kvas v kefirju ima po navedbah Healthline celo več prehranskih koristi kot tisti v jogurtu.

Kljub številnim koristim kefir ni primeren za vsakogar. Previdnost se priporoča osebam z intoleranco na laktozo, alergijo na mlečne beljakovine ali tistim, ki imajo zelo občutljiv prebavni sistem, saj lahko ob začetku uživanja povzroči napihnjenost ali prebavne težave. V takih primerih je smiselno začeti z manjšimi količinami in opazovati odziv telesa.