Ioannis Kapodistrias dobiva filmsko upodobitev. Novi film priznanega režiserja Yannisa Smaragzisa z naslovom Kapodistrias prinaša zgodbo o velikem grškem državniku in evropskem diplomatu ter prvem guvernerju neodvisne Grčije, čigar korenine segajo v Koper. Zaradi njegovega pomembnega prispevka je priznan kot ustanovitelj sodobne grške države in arhitekt grške neodvisnosti. Scenarij je napisal režiser Smaragzis, vlogo prvega guvernerja novonastale grške države pa igra Antonis Myriagkos. Film velja za eno največjih produkcij leta in bo v kinematografih premierno prikazan 25. decembra.
KAPODISTRIAS PRIHAJA NA VELIKA PLATNA: Novi film o ustanovitelju sodobne Grčije s koreninami iz Kopra (VIDEO)
Koper
Film "Kapodistrias" priznanega režiserja Yannisa Smaragzisa je zgodovinska drama, postavljena v začetek 19. stoletja, ki prikazuje življenjsko zgodbo in tragično usodo velikega grškega državnika in diplomata Ioannisa Kapodistriasa koprskih korenin.
Kapodistrias (1776–1831) velja za najpomembnejšo grško politično osebnost svojega časa in ustanovitelja moderne grške države - bil je prvi guverner oziroma predsednik Grčije po njeni osvoboditvi izpod Osmanskega cesarstva.
Rojen je bil v plemiški družini na Krfu leta 1776, ko je bil otok še pod beneško oblastjo. Predniki Kapodistriasa po očetovi strani izvirajo iz Kopra. Pripadali so koprski plemiški družini Vittore (de Victore), ki jo v Kopru zasledimo že leta 1329. Družina Vittore je imela v Kopru in zaledju veliko posestev, bili pa so tudi zemljiški gospodje v Sv. Petru in Krkavčah.
Po izročilu družine naj bi se leta 1373 zaradi neprestanih spopadov s koprsko družino Verzijev ena veja družine Vittore izselila na otok Krf, kjer se je ustalila in si nadela naziv grofov Kapodistrias ter spremenila svojo veroizpoved iz katoliške v pravoslavno.
Prevzeti priimek Kapodistrias je geografskega porekla in izvira iz besede Capo d'Istra. Iz te veje je izšel tudi Ioannis Antonios Kapodistrias.
Na Kapodistriasovo prisotnost v Kopru danes priča leta 2001 odkrit kip v naravni velikosti ter Kapodistriasov trg.
Zdravnik, diplomat, zunanji minister
Kapodistrias je na univerzi v Padovi v Italiji študiral medicino, filozofijo in pravo. Po vrnitvi na Krf je opravljal zdravniško prakso in brezplačno zdravil revne. Leta 1809 je vstopil v rusko diplomatsko službo in hitro napredoval. Med letoma 1816 in 1822 je bil minister za zunanje zadeve Ruskega imperija. Kot diplomat je sodeloval na Kongresu na Dunaju (1814–1815) po napoleonskih vojnah in sopodpisal Pariško pogodbo (1815).
Eden njegovih največjih dosežkov je bila misija v Švici leta 1813, kjer je pomembno prispeval k združitvi kantonov, sestavi zvezne ustave in zagotovitvi trajne nevtralnosti Švice, ki so jo priznale velike sile.
Ustanovitelj sodobne Grčije
Po grški vojni za neodvisnost je Tretja narodnozborna skupščina v Trizini leta 1827 izvolila Kapodistriasa za prvega voditelja neodvisne Grčije (z naslovom "guverner") za sedemletni mandat. Leta 1828 je prispel v porušeno in osiromašeno Grčijo ter se popolnoma posvetil vzpostavitvi delujoče sodobne države: organiziral je vojsko, zakonodajo, ustanovil šole in kmetijsko šolo ter celo uvedel pridelavo krompirja med Grke.
Vendar pa so njegove reforme in prizadevanja, da bi podredil vplivne lokalne voditelje, ustvarile številne sovražnike. Tragično je bil umorjen v Nafplionu (prvi prestolnici Grčije) 9. oktobra 1831 s strani članov mogočne družine Mavromichalis.