Dve leti po počitnicah na Hrvaškem je Dunajčan prejel zahtevek za plačilo kazni zaradi prekrška pri parkiranju. Prebivalec avstrijske prestolnice je bil nemalo presenečen, ko je na njegov naslov prispel zahtevek za plačilo kazni, še posebej zato, ker se je nanašal na prekršek, storjen na Hrvaškem, in ker sta od dogodka minili že dve leti, piše N1 Slovenija.
KAZEN PO DVEH LETIH: Z dopusta na Hrvaškem ga je doma pričakalo neprijetno presenečenje
Svet

Kot poroča portal N1 Hrvaška, ki se sklicuje na avstrijske medije, je Avstrijec julija 2024 svoje vozilo parkiral v Umagu, vendar ni plačal parkirnega listka. "Na kraju samem je bilo mogoče plačati samo s kartico, jaz pa sem imel pri sebi samo gotovino," je za časnik Heute povedal oglobljeni turist.
Zdaj je od slovenske odvetniške pisarne, ki zastopa podjetje za upravljanje z umaškimi parkirišči, prejel zahtevo za plačilo skoraj 245 evrov. Avstrijec je znesek poravnal, da bi se izognil nadaljnjim težavam.
Razlog, da je kazen tako visoka, je tudi v tem, da od leta 2010 velja sporazum med državami EU, ki omogoča pobiranje glob prek nacionalnih meja. Hrvaška kot članica EU lahko svoje globe zakonito izterja tudi v Avstriji in Sloveniji. Podjetja za nadzor parkiranja na Hrvaškem pogosto najamejo odvetniške pisarne ali agencije za izterjavo dolgov od tujcev.
Kazni so lahko precej visoke, saj poleg osnovne globe zaračunavajo še odvetniške stroške, stroške ugotavljanja lastnika vozila in stroške prevoda, če je ta potreben. Tovrstne kazni zastarajo šele po petih letih, zato se vozniki ne morejo zanašati na hitro zastaranje.
Hrvaška kot članica EU lahko zahteva plačilo kazni tudi od slovenskih državljanov za prometne in druge prekrške, storjene na njenem ozemlju. Če kazni ne poravnamo, lahko postopki potekajo na dva načina: odločbo o prekršku nam lahko neposredno ali posredno vročijo organi tuje države prek mednarodne pravne pomoči, ali pa se odločba posreduje slovenskim pristojnim organom v priznanje in izvršitev, odvisno od okoliščin.
Vendar pa vsaka kazen ni samodejno izterljiva v Sloveniji. Sodišče lahko zavrne priznanje in izvršitev tuje odločbe, če denarna sankcija ne dosega vsaj 70 evrov.
Pomembno je tudi vprašanje jezika. Odločbe o cestnoprometnih prekrških morajo biti napisane v jeziku, ki ga naslovnik razume. Če se listine vročajo preko slovenskega organa, lahko naslovnik zavrne njihov sprejem, če obstaja razlog za domnevo, da jezika ne razume. Vendar mora biti argument "nerazumevanja" prepričljiv. Če je storilec že komuniciral s policijo ali drugim tujim organom v določenem jeziku, se kasneje nanj praviloma ne more več sklicevati.
Ugovor je sicer možen, vendar ni priporočljiv, če je bil prekršek dejansko storjen. Neuspešen ugovor lahko povzroči dodatne stroške, ki niso zanemarljivi.
