Jure Orel

Znani izolski jadralec Jure Orel bo v nedeljo tekmoval na jadrnici Fincantieri-Doers on Board. "S katero ciljamo na uvrstitev med prvih deset in prve tri v kategoriji. Imam vlogo taktika in sem edini, ki dejansko ni zaposlen v podjetju Fincantieri," pojasnjuje direktor jadralske družbe CleanSport Group, ki se je Barcolane skozi leta udeleževal na različnih jadrnicah, od takih, ki so merile v dolžino le 8,5 metra, pa do 24 metrov dolžine.

"Barcolana je dejansko bolj praznik kot prava regata. Z izjemo prvih 150 se vsi ostali regate udeležijo z veliko bolj blagimi cilji kot tisti pri vrhu. Tisto res pravo tekmovalno jadranje se bije v mladinskih in članskih razredih, ki vodijo na olimpijado. Pri večjih jadrnicah pa so to monotipni razredi, ker so vse jadrnice bolj ali manj enake. Ne glede na to je Barcolana vsaj v našem prostoru izredno pomembna, tako z vidika promocije jadranja kot s poslovnega vidika," je prepričan.

Jadranje je evolucija, ki se ne ustavlja

Na vprašanje, kako se je spremenila tehnologija bark od takrat, ko je prvič nastopil na Barcolani, Orel odgovarja: "V bistvu gre pri jadranju za evolucijo, ki se ne ustavlja. Športne jadrnice so grajene iz čedalje lažjih materialov, ki pa so po naravi bolj togi. Tudi tehnika gradnje se je z leti precej spremenila. Enako velja za jamborje in jadra. Resna tekmovalna jadra z jadri pred tridesetimi leti nimajo več skoraj nič skupnega."

Kot primer, glavno jadro za regatno jadrnico dolžine 20 metrov ima 140 kvadratnih metrov in stane med 25.000 in 40.000 evri. "Na Barcolani vsaj zaenkrat ne bomo videli najhitrejših jadrnic na svetu, ki uporabljajo tako imenovane 'foile', s pomočjo katerih se jadrnica pri določenih hitrosti dvigne iz vode in drvi nad morsko gladino s hitrostjo do 100 km/h, saj so tovrstne jadrnice na Barcolani prepovedane."

Jadrnice pri vrhu so vedno daljše, saj velja, da daljša kot je jadrnica, večjo hitrost lahko razvije, "povedano zelo posplošeno. Če je leta 1990 lahko zmagala Barcolano jadrnica dolga dvanajst metrov, je danes to nemogoče. Že nekaj let zmagujejo jadrnice med 24 in 30 metri dolžine".

Prva slovenska posadka s krmarjem Mitjo Kosmino in jadrnico Gaia Legend je na Barcolani slavila leta 1995. "Takrat se je prvič vrgla rokavica čez mejo in od takrat naprej smo videli povsem drugačen boj za zmago. Mitja je Barcolano sicer zmagal tudi naslednji dve leti, torej trikrat zaporedoma. Naslednjič je regato osvojil leta 2009 z jadrnico Maxi Jena, ki je bila plod slovenskega znanja, tako pri dizajnu in gradnji kot vsem ostalem," se spominja Orel. Kasneje je v skoraj popolnem brezvetrju in na skrajšanem polju Barcolano osvojil Gašper Vinčec z jadrnico Way of Life. Ob tem Orel dodaja:

Posadka legendarne Gaie Legend

"Trenutno se slovenski jadralci nahajajo v posadkah favoritov za zmago, ki pa so žal italijanskega porekla. Slovenskega, takega, ki bi lahko ponovno lovoriko pripeljal nazaj k nam, še dolgo ne bomo videli. Naj zaključim z Dušanom Puhom, ki je večkrat z Velikim Viharnikom in kasneje z jadrnico Adriatic Europa posegel pod sam vrh in je verjetno tisti, ki je s svojo ekipo na Barcolani med tekmovalnimi jadrnicami največkrat nastopil."

Razmere na morju se skozi leta niso veliko spremenile, "ko je čas burje, je tržaška precej trdovratna. Ko pa burje ni, je na polju zelo mirno."

Kdo so letošnji favoriti?

"V ožji krog favoritov bi postavil jadrnico Arca, na kateri poleg italijanskih jadralcev jadrajo tudi Tomaž Čopi in Mitja Beltram. Jadrnico Marta 07, bivšo Way of Life, in jadrnico Shockwave 3-Prosecco Doc, kjer bo na krmilu Mitja Kosmina. Najvišjo teoretično hitrost ima sicer Arca, se pa obetajo lahki vetrovi, pri katerih bodo bolj do izraza prišle taktične odločitve. S tem se možnosti za ostali dve od najdaljših malo povečajo. Bomo videli," odgovarja Orel.

Čeprav so se strokovnjaki za jezikoslovje zadnja leta na vso moč trudili, da bi se v slovenskem jeziku regate oprijelo ime Barkovljanka, jim ni ravno uspelo. Predvsem za Primorce je bila in ostaja Barcolana. Prvič so jo organizirali leta 1969 v organizaciji Jadralnega društva za Barkovlje in Grljan. Ime je dobila po tržaški četrti Barkovlje, ki je bila nekoč slovenska ribiška vas. Izvedejo jo drugo nedeljo v oktobru.

Med drugim se je v zgodovino zapisala po dosežku iz leta 2018, ko se je regate udeležilo 2689 jadrnic. S tem je postala najbolj množična regata na svetu. Kot zanimivost, leta 1969 je tekmovalo 51 jadrnic, kar je bilo za tiste čase veliko. Boj za pokal je do leta 1980 potekal med tržaškimi jadralskimi klubi, takrat pa je zmagala jadrnica Rupe iz Münchna, kar je Barcolani prineslo mednarodno prepoznavnost.