Kot so zapisali na Sursu, je med novoletnimi zaobljubami pogosta tudi želja, da bi se več družili in manj delali, pri čemer navajajo, da se število običajno in dejansko opravljenih delovnih ur zmanjšuje. Lani so delovno aktivni po navadi delali povprečno 1,3 ure manj na teden kot leta 2008, dejansko pa so opravili 1,7 ure manj. Med osebami, starimi 16 let ali več, pa je bilo lani v Sloveniji 93 odstotkov takih, ki so se vsaj enkrat na mesec družile s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali na kosilu.

Za novo leto si mnogi postavijo tudi bralne zaobljube. Lani so imele slovenske knjižnice skupno več kot 441.000 članov, 70 odstotkov jih je bilo odraslih. V knjižnicah so našteli 8,7 milijona obiskov, kar pomeni, da jih je posamezni član obiskal povprečno dvajsetkrat, izposodil pa si je 49 knjig, brošur, serijskih publikacij ali enot neknjižnega gradiva.

Zdrav način življenja vključuje uživanje sadja in zelenjave. Po podatkih Sursa je bilo prebivalcu Slovenije lani za prehrano na voljo v povprečju 143 kilogramov sadja, 104 kilogrami zelenjave in en kilogram medu. Po zadnjih podatkih iz leta 2022 je med starejšimi od 15 let sadje vsaj enkrat na dan uživalo 60 odstotkov moških in 75 odstotkov žensk, zelenjavo pa 66 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk.

S telesno aktivnostjo se je leta 2022 ukvarjalo vsaj enkrat na teden 82 odstotkov moških, šest odstotkov manj kot enkrat na teden in 12 odstotkov nikoli. Med ženskami je bilo vsaj enkrat na teden športno aktivnih 84 odstotkov, manj kot enkrat na teden pet odstotkov in nikoli 11 odstotkov.

Med pogostimi novoletnimi zaobljubami so pri Sursu navedli tudi manj pitja alkohola in manj kajenja. Prebivalcu Slovenije je bilo predlani med drugim na voljo v povprečju 29 litrov vina, od tega približno dve tretjini belega, v trgovini pa je bilo lani za liter namiznega vina treba odšteti povprečno 2,22 evra, liter piva ležak je v povprečju stal 2,24 evra, liter naravnega žganja pa 17,84 evra.

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat, ki jih navaja Surs, je predlani kadila skoraj četrtina oziroma 24 odstotkov prebivalcev Slovenije, starejših od 14 let, kar je bilo primerljivo z ravnijo EU. Med članicami EU je bil delež kadilcev največji v Bolgariji (37 odstotkov) in najmanjši na Švedskem (osem odstotkov).

Glede potrošniških navad v Sloveniji decembra porabimo občutno več denarja kot povprečno na mesec, a smo pri prednovoletnih nakupih v primerjavi s prebivalci drugih članic EU preudarnejši.