V raziskavi so primerjali podatke skoraj 3000 oseb z diagnosticiranim melanomom in približno 8500 zdravih posameznikov. Med obolelimi za melanomom je bilo 22 odstotkov tetoviranih, v kontrolni skupini pa 20 odstotkov. Ko so upoštevali dejavnike življenjskega sloga, kot so izpostavljenost soncu, uporaba solarijev in tip kože, se je pokazalo, da je povezava statistično pomembna na ravni populacije, piše na spletni strani Lund University.

"Rezultati kažejo, da so tetovaže lahko dejavnik tveganja za kožni melanom," je pojasnila Emelie Rietz Liljedahl z Univerze v Lundu. Ob tem je poudarila, da gre za povečano tveganje na ravni skupine, ne pa za neposredno napoved tveganja pri posamezniku.

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji European Journal of Epidemiology, je del širšega raziskovalnega projekta, ki proučuje dolgotrajne učinke tetovaž na zdravje. Predhodne študije iste raziskovalne skupine so že pokazale možno povezavo med tetovažami in limfomom, medtem ko povezave s ploščatoceličnim kožnim rakom niso potrdili.

Raziskovalci opozarjajo, da je eden glavnih dejavnikov lahko črnilo za tetoviranje. Ko se črnilo vbrizga v kožo, ga telo zazna kot tujek, kar sproži imunski odziv. Pigmenti ostanejo v globljem sloju kože, ki se počasneje obnavlja, delci črnila pa se lahko prek limfnega sistema prenašajo v bezgavke.

Posebej problematični so lahko azo pigmenti, ki so med najpogosteje uporabljenimi barvili v tetovažah. Ti se lahko ob izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju, na primer zaradi sonca, solarijev ali laserskih posegov, razgradijo v potencialno rakotvorne kemikalije. "Zato je nujno, da natančneje raziščemo mehanizme, prek katerih bi lahko črnilo vplivalo na razvoj bolezni," je poudarila Christel Nielsen, izredna profesorica epidemiologije na Univerzi v Lundu.

Študija prihaja v času, ko je tetoviranje v porastu. Na Švedskem ima tetovažo približno 20 odstotkov prebivalcev, pri ženskah, mlajših od 40 let, pa več kot 40 odstotkov. Večina se za prvo tetovažo odloči med 18. in 35. letom, kar pomeni dolgotrajno izpostavljenost črnilom. Hkrati se je v zadnjih 30 letih močno povečala tudi pojavnost melanoma.

Trg črnil za tetoviranje je bil dolgo slabo reguliran, šele leta 2022 pa je začela veljati strožja evropska zakonodaja, ki določa mejne vrednosti nevarnih snovi v črnilih. Kljub temu nadzor trga kaže, da nekatera črnila še vedno presegajo dovoljene koncentracije strupenih snovi.

Raziskovalci poudarjajo, da trenutni izsledki še ne dokazujejo neposredne vzročne povezave, vendar pomenijo pomemben korak k razumevanju možnih zdravstvenih posledic tetovaž. V nadaljevanju nameravajo raziskati tudi povezave med tetovažami in avtoimunskimi boleznimi, kot sta luskavica in bolezni ščitnice, kjer ima imunski sistem bistveno vlogo.