Dva tisoč 'iranskih' profilov v eni uri

Po poročanju 24UR, naj bi po njihovih neuradnih, a zanesljivih informacijah, v petek v razmaku ene ure oba Instagramova profila – osebni profil predsednika vlade in profil Gibanja Svoboda – začelo spremljati več kot 2000 lažnih računov. Profili naj bi bili med seboj povezani, brez lastnih objav, z večinoma iranskimi imeni in po vsej verjetnosti računalniško ustvarjeni.

Premier Robert Golob je v soboto dejal, da gre za "organiziran kibernetski napad iz tujine". Ob tem je opozoril, da naj bi bila Evropa na takšne poskuse pripravljena in da bodo naročniki po njegovih besedah odgovarjali.

Incident preiskuje nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT. Njegov vodja Gorazd Božič je za 24UR potrdil, da so stopili v stik s podjetjem Meta, lastnikom Instagrama in Facebooka, ter prejeli odziv iz njihove poljske pisarne, pristojne za srednjo in vzhodno Evropo.

Po navedbah Tine Gaber Golob naj bi se po podatkih Mete napad začel med 4. in 5. uro zjutraj po njihovem času, medtem ko so v Sloveniji porast sledilcev zaznali okoli 14. ure.

Poskus digitalne blokade?

Po pojasnilih strokovnjakov bi lahko bil cilj takšne akcije sprožitev algoritmičnega odziva platforme. Nenaden porast umetno ustvarjenih sledilcev lahko Instagram zazna kot 'nenaravno obnašanje', kar lahko v določenih primerih vodi do začasne omejitve ali blokade profila.

"Gre za metodo, pri kateri se z organiziranim poplavljanjem profilov z lažnimi sledilci skuša posameznika ali organizacijo digitalno ohromiti," je pojasnil generalni sekretar Gibanja Svoboda Matej Grah.

Stranka je oba profila v petek popoldne začasno zaklenila, nato pa jih po ročnem odstranjevanju spornih sledilcev ponovno odprla. Po njihovih navedbah je sledil še en val novih prošenj za sledenje.

Druga fronta: domači vplivneži

Ob domnevnem tujem napadu se je odprla še druga fronta. Nekateri domači spletni vplivneži so pod geslom 'NISMO FEJK' javno napadli Svobodo in ji očitali brisanje objav ter omejevanje komentarjev.

"To niso kibernetski napadi. To je napad na stranko Svoboda, ker so ljudje nezadovoljni z njihovim delom," je dejal spletni vplivnež Aleksandar Repić, eden vidnejših kritikov.

Na Policiji so za 24UR potrdili, da preiskujejo sum v tej fazi še nedefiniranega kaznivega dejanja. Iskanje morebitnega naročnika lažnih profilov je zaradi uporabe anonimizacijskih omrežij, kot je VPN, praviloma zahtevno.

Ugibanja in dodatna pojasnila stranke

Na družbenih omrežjih so sicer v dneh za tem vzniknila številna ugibanja, ali je šlo za resnični napad. Pojavila so se tudi namigovanja, da pri novih sledilcih ni šlo za lažne profile, temveč za resnične uporabnike, ter da stranka s svojih profilov odstranjuje negativne komentarje.

Po napadu lažnih sledilcev so se zato na spletu okrepile razprave o njegovi dejanski naravi. Stranka Svoboda se je danes oglasila še z dodatnimi pojasnili in opozorila na širši kontekst dogajanja.

V pisnem pojasnilu so navedli, da takšni napadi lažnih sledilcev ne predstavljajo zgolj tehnične manipulacije, temveč resen poseg v odprt javni prostor, pritisk na svobodo izražanja in demokratični proces. "Če kdo misli, da lahko z manipulacijami na družbenih omrežjih vpliva na voljo slovenskih volivcev, se krepko moti," so poudarili.