Znanstveniki opozarjajo, da so bili dejavniki, kot so dolgotrajna izolacija, negotovost in splošni stres, škodljivi za duševno zdravje prebivalstva.

Raziskovalci z Univerze v Nottinghamu so oblikovali model staranja možganov na podlagi podatkov več kot 15.000 zdravih ljudi. Nato so analizirali možganske posnetke skoraj tisoč udeležencev – polovica jih je imela slike možganov iz časa pred pandemijo, druga polovica pa tako iz obdobja pred kot po pandemiji.

Pri drugi skupini so ugotovili, da so se možgani starali v povprečju 5,5 meseca hitreje. Pri nekaterih je bilo pospešeno staranje še veliko izrazitejše – tudi do 20 mesecev, piše Daily Mail.

To pospešeno staranje so zaznali ne glede na to, ali so se posamezniki okužili s covidom ali ne. Vendar so tisti, ki so virus preboleli, imeli večje tveganje za hitrejše staranje – zlasti starejši.

Učinek je bil še posebej izrazit pri moških in pri ljudeh z nižjim družbenoekonomskim statusom – tistih brez zaposlitve, z nižjimi prihodki, slabšim zdravjem in manj izobrazbe.

Udeleženci so opravili tudi teste kognitivnih sposobnosti. Okuženi s covidom so najslabše rezultate dosegli pri miselni prilagodljivosti in hitrosti obdelave informacij.

Vodja študije dr. Ali-Reza Mohammadi-Nejad je za revijo Nature Communications povedal: "Najbolj me je presenetilo, da se je stopnja staranja povečala celo pri tistih, ki covida niso imeli. To res kaže, kako močno nas je pandemija psihološko zaznamovala."

Njegova sodelavka, profesorica Dorothee Auer, je dodala: "Pandemija je močno vplivala na življenje ljudi, še posebej na tiste, ki so bili že prej v neugodnem položaju."