PIRATI: "Brez nas v parlamentu se slovenska politika ne bo spremenila" (INTERVJU)

Slovenija

Piratska stranka Slovenije ni muha enodnevnica. Ustanovljena je bila leta 2012 in vse od takrat aktivno deluje v domačem političnem prostoru. Znana je po pobudah o omejitvi županskih mandatov, legalizaciji konoplje pa tudi po neusmiljenem boju predsednika stranke Jasmina Feratovića, svetnika MOL, za bolj transparentno in občanom namenjeno vodenje ljubljanske občine. S financiranimi lokalnimi odbori delujejo tudi v Kopru, Mariboru in Domžalah. Pirati so obenem del širše evropske in globalne zgodbe, saj sodelujejo v mednarodnih mrežah, kot sta Pirate Parties International in Evropska piratska stranka, ki ima svojo predstavnico v Evropskem parlamentu.

Predsednik Piratov Jasmin Feratović in podpredsednica stranke Nina Beyokol. Za Pirate kandidira enako število žensk kot moških in so edina stranka, kjer je razmerje med spoloma 50:50.

Smo v izdihljajih politične kampanje za državnozborske volitve. Ankete Piratom kažejo najbolje, kar so jim kadarkoli kazale, in prvič imajo realne možnosti za prestop parlamentarnega praga. Glas za Pirate ne bo izgubljen glas, zatrjuje Jasmin Feratović, s katerim smo govorili v času predčasnega glasovanja.

Začniva lokalno. Te dni so se zaključila dela na drugem tiru, ki je eden največjih infrastrukturnih projektov v zgodovini države. Kakšen je vaš pogled na njegovo izpeljavo?

Pirati smo podporniki železnic in tudi gradnje drugega tira, smo pa že od samega začetka kritični do dejstva, da ni bila že v startu določena dvotirnost proge. Tudi finančna konstrukcija projekta se izkazuje za nerealno. Skrbi nas tudi vpliv na okolje in življenja prebivalcev ob progi; dela so z gradbenim odpadom onesnažila okoliške vodotoke, prav tako so zaradi del nastale razpoke na objektih v bližini. To bo treba sanirati in za to sanacijo bo moral nekdo na koncu dneva tudi odgovarjati in jo plačati.

Te dni so bili Pirati zelo aktivni na terenu.

Tudi mladi na Obali občutijo izrazito pomanjkanje stanovanj; ponudba je skromna, cene visoke. Bi to vprašanje rešili z omejitvami kratkoročnih najemov, kot je oddajanje stanovanj prek spletnih platform?

Pirati zagovarjamo svobodno razpolaganje s privatno lastnino. Če si nekdo pomaga z oddajanjem stanovanja turistom, nimamo čisto nič proti. Do težav pride, ko imajo posamezniki takih stanovanj po 5, deset ali celo še več. Zato predlagamo progresivno obdavčitev stanovanj z namenom, da se prazna stanovanja čim prej znajdejo na najemniškem trgu.

Eden izmed ukrepov, ki jih predlagamo v našem programu, je tudi gradnja velikih, a sodobno zasnovanih stanovanjskih sosesk s participacijo fizičnih oseb, kjer bi prednost imeli mladi in mlade družine. Takšni projekti, pri katerih bi gradnjo delno financirala država, delno pa fizične osebe, bi bili za vse vpletene ugodnejši, saj so večje soseske na koncu cenejše na posamezno stanovanjsko enoto. Velik problem trenutne javne stanovanjske gradnje je ravno v majhnosti sosesk. Za veliko denarja se namreč zgradi zelo malo.

Verjamemo, da mora država narediti svoje, da mladim pomaga pri ustvarjanju družine. Eno so čim cenejša stanovanja, brezplačen vrtec in šolstvo pa sta naslednji ideji. Prepričani smo, da lahko te naložbe v prihodnost pomembno prispevajo k demografski sliki na Primorskem in v ostalih delih države.

Skoraj povsod v državi beležimo težave v javnem potniškem prometu. Kako bi se na Obali lotili tega?

Trenutno je največja težava slovenskega avtobusnega prometa oligopol, ki ga je dosegla peščica podjetij v spregi z državo. Pirati bomo razbili to situacijo in urejanje lokalnega in regionalnega javnega prometa dodelili v urejanje lokalnim skupnostim. Centralizacija vseh prevozov v eni službi v Ljubljani ni rešitev.

Ena izmed tem, ki zanima številne, je tudi uvedba e-volitev. Jo v Slovenski piratski stranki zagovarjate?

Da, vendar zagovarjamo njihovo postopno uvedbo. Ključno se nam zdi, da se e-volitve uvajajo premišljeno, transparentno in z najvišjimi varnostnimi standardi. Prav zato vidimo postopnost kot prednost – omogoča testiranje rešitev, odpravljanje pomanjkljivosti in gradnjo zaupanja med državljani.

Prvi korak vidimo v pilotnih projektih, na primer pri lokalnih referendumih, kjer bi lahko sistem varno preizkusili v praksi in ga postopno nadgrajevali, preden bi ga razširili na širšo raven volitev.

Ob tem pa e-volitve niso samostojen cilj, temveč del širše vizije sodobne e-uprave, ki državljanom resnično služi. Boljša digitalna javna uprava pomeni hitrejše in enostavnejše postopke, manj birokracije, večjo dostopnost storitev ne glede na lokacijo ter večjo vključenost ljudi v demokratične procese. Za mlajše generacije pa tudi za vse, ki živijo v tujini ali imajo omejen dostop do fizičnih volišč, to pomeni konkretno lažje sodelovanje pri odločanju.

Postopna digitalizacija tako prinaša več kot le udobje – prinaša večjo transparentnost, boljši nadzor nad delovanjem države in občutek, da je uprava res servis državljanov, ne pa ovira.

V volilnih okrajih na Primorskem kandidirajo Urša Filiput (Izola, Ilirska Bistrica), Gregor Nemec (Piran, Nova Gorica 1), Tija Valušnik (Tolmin, Ajdovščina), Martin Agostini Pregelj (Koper 1), Irena Kazazič (Postojna, Nova Gorica 2) in Matej Sukič (Koper 2, Sežana).

Zadnje dni politično sceno pretresa afera Black Cube, ki razgalja tako sporne prakse kot tudi naivnost nekaterih vidnih članov slovenske družbe. Kako komentirate?

Razlogov za skrb je ogromno. Na mizi so vprašanja o nacionalni varnosti, stanju korupcije v državi, integriteti pa tudi o nepremišljenem delovanju posameznikov. V našem programu skrbno naslavljamo vsa omenjena področja in verjamemo, da smo dovolj zreli, državotvorni in odgovorni, da bomo pomagali k boljšemu upravljanju države. Vse in vedno v korist državljank in državljanov.