Sogovornica, ki želi ostati anonimna, je v SB Izola kot strežnica delala dve leti. Kot pravi, je pričakovala, da ji bo po izteku pogodb pripadla zaposlitev za nedoločen čas, vendar naj bi se razmere na delovnem mestu močno poslabšale po prihodu nove nadrejene.

"Od začetka se nisva ujeli. Sem človek, ki pove stvari odkrito in neposredno, zato med nama ni bilo dobrega odnosa," pripoveduje.

"Namerno me je pošiljala na intenzivni oddelek"

Po njenih besedah je sprva delala predvsem na urgenci, nato pa naj bi jo nova nadrejena začela pogosto premeščati na druga delovna mesta. Posebej težko naj bi ji bilo delo na intenzivnem oddelku in v operacijskih prostorih, saj naj bi imela že pred tem zdravstvene težave.

"Večkrat sem jo prosila, naj me ne daje na intenzivo in v operacijsko, ker psihično nisem zmogla. Vedela je za moje zdravstveno stanje, a me je tja vseeno pošiljala, brez uvajanja in brez pomoči," trdi.

Po njenih navedbah naj bi ji med delom večkrat postalo slabo, zaposleni na oddelku pa naj bi jo morali zaradi zelo visokega krvnega tlaka odpeljati na urgenco. "Pritisk sem imela tudi 200. Bilo mi je zelo slabo," pripoveduje.

"Pred sodelavci me je ponižala"

Kot posebej boleč dogodek izpostavlja javno izpostavitev pred sodelavci nekaj dni pred iztekom pogodbe. "Pred več kot 40 zaposlenimi me je izpostavila in ponižala. Nekateri so se celo smejali. Tega ne bom nikoli pozabila," pravi sogovornica.

Zaradi ravnanja nadrejene se je po lastnih besedah obrnila tudi na direktorja bolnišnice, vendar odgovora ni prejela.

Sestanek, po katerem se je zlomila

Nekega dne jo je nadrejena poklicala domov in jo prosila, naj pred začetkom izmene pride v pisarno. Na sestanku, kjer naj bi bil prisoten tudi predstavnik kadrovske službe, ji je po njenih besedah nadrejena povedala, da ne ustreza njenim zahtevam in da ji pogodbe o zaposlitvi ne bodo podaljšali.

"Mirno sem sprejela odločitev. Nato sem odšla na delo v dnevno bolnišnico. Ko sem prišla tja, sem začela jokati in se nisem mogla umiriti več kot dve uri," opisuje.

V torbi je imela tablete Apaurin, ki ji jih je predpisala osebna zdravnica zaradi težav z visokim krvnim tlakom in tesnobo. "Želela sem se samo umiriti ali zaspati. Popila sem osem tablet naenkrat," pripoveduje.

Na delovnem mestu naj bi jo našle sodelavke, ki so jo odpeljale na urgenco, od tam pa naj bi bila napotena v Psihiatrično bolnišnico Idrija.

Sodni sklep: Šlo je za akutno stresno reakcijo

Sogovornica nam je posredovala tudi sklep Okrajnega sodišča v Idriji z dne 28. marca 2024, ki obravnava njen prisilni sprejem na zdravljenje brez privolitve.

Iz dokumenta izhaja, da je do poslabšanja njenega psihičnega stanja prišlo po stresnem dogodku na delovnem mestu, ko je izvedela, da ji pogodbe o zaposlitvi ne bodo podaljšali. Čeprav je sprva reagirala mirno, se je njeno stanje kasneje poslabšalo, začela je jokati in zaužila več tablet pomirjevala.

Sodišče je v postopku imenovalo izvedenca psihiatrične stroke ter osebi dodelilo zagovornico. Opravljeno je bilo tudi zaslišanje, v katerem je pojasnila, da ni želela storiti samomora, temveč je želela ublažiti stisko in zaspati.

Ključno vlogo pri odločitvi je imelo izvedensko mnenje psihiatra, ki je ocenil, da je šlo za akutno stresno reakcijo. Ob pregledu naj bi bila oseba urejena, orientirana in sposobna normalne komunikacije. Izvedenec ni ugotovil motenj mišljenja, prav tako ni zaznal samomorilnih namenov ali ogrožanja sebe in drugih.

Sodišče je na tej podlagi odločilo, da pogoji za nadaljnje prisilno zadržanje niso več izpolnjeni, zato je odredilo odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom.

V sklepu je sodišče posebej poudarilo, da prisilno zdravljenje predstavlja hud poseg v človekove pravice in mora biti uporabljeno le v izjemnih in strogo utemeljenih primerih.

"Moja družina ni vedela, kje sem"

Sogovornica pravi, da njena družina dolgo ni vedela, kaj se z njo dogaja. "Mož in otroci sploh niso vedeli, kje sem. Šele po več kot 24 urah so mi dovolili za nekaj minut poklicati hčerko," pripoveduje.

Dodaja, da je bila v Idriji deležna korektnega odnosa zdravstvenega osebja in sodišča, a da posledic dogodka še danes ni prebolela.

Psihiatrična bolnišnica Idrija

"To še vedno boli. V bolnišnici naj bi zaposleni dobili navodila, da o dogodku ne smejo govoriti niti med seboj. Zaradi vsega sem se preselila v tujino, ker se nisem več mogla soočati z okoljem v Izoli," pravi.

Po njenih besedah tožbe proti bolnišnici ni vložila, ker si sodnega postopka finančno ne more privoščiti. Ob tem trdi tudi, da naj to ne bi bil osamljen primer ter da naj bi bila še ena zaposlena zaradi psihičnih težav s strani nadrejene odpeljana na zdravljenje v Idrijo.

SB Izola: "Primer bolnišnici ni znan"

Vprašanja smo naslovili tudi na vodstvo SB Izola. V odgovoru so zapisali, da jim primer, opisan v našem vprašanju, ni znan. "SB Izoli v vaši vlogi opisan primer, ki naj bi izhajal iz leta 2024, ni znan, informacija v SB Izola ne obstaja," so navedli.

Na vprašanje, kako odgovarjajo na navedbe nekdanje zaposlene o domnevnem psihičnem pritisku, poniževanju in neprimernem ravnanju nadrejene, so odgovorili, da to "ni informacija javnega značaja".

Radivoj Nardin, direktor SB Izola

Enak odgovor so podali tudi na vprašanja, ali so v času njenega zaposlitvenega razmerja prejeli kakršnokoli prijavo ali opozorilo glede odnosov na delovnem mestu, kako komentirajo navedbe o razporejanju na zanjo posebej obremenjujoča delovna mesta ter kako komentirajo navedbe o javnem ponižanju pred sodelavci.

Potrdili pa so, da v bolnišnici obstajajo evidentirani postopki oziroma prijave, povezane s sumom psihičnih pritiskov, neprimernega odnosa ali mobinga na delovnem mestu.

Na vprašanje, ali so v SB Izola izvedli interni postopek preverjanja zaradi očitkov o mobingu oziroma psihičnih pritiskih, so odgovorili: "Prijava julij 2023 in strokovni nadzor marec 2025."

Pravilnik o zaščiti zaposlenih dostopen na intranetu

V bolnišnici pojasnjujejo, da področje zaščite zaposlenih ureja interni pravilnik. "Postopek ureja Pravilnik o ukrepih delodajalca za zaščito delavcev pred spolnim in drugim trpinčenjem na delovnem mestu, dostopen na intranetu," so zapisali.

Na vprašanja, ali so bili seznanjeni z dogodkom, ko je zaposlena po sestanku zaužila več tablet Apaurin in bila kasneje odpeljana na zdravljenje v Idrijo, ter ali so bili seznanjeni s sklepom Okrajnega sodišča v Idriji, iz katerega izhaja, da je do poslabšanja psihičnega stanja prišlo po stresnem dogodku na delovnem mestu, pa so odgovorili, da to "ni informacija javnega značaja".