Raziskovalci zdaj predlagajo, da bi na seznam dodali še eno območje, in sicer Ostrobothnio v zahodni Finski. Po besedah raziskovalne skupine, ki jo vodi Sarah Akerman z Univerze Abo Akademi, gre za regijo z izjemno dolgo življenjsko dobo, ki bi lahko postala nova modra cona. Opozarjajo pa, da bo za dokončno potrditev potrebna še temeljita demografska raziskava, piše Daily Mail.

V raziskavi, objavljeni v reviji Journal of Aging Research, so analizirali tri finske regije: dvojezično Ostrobothnio, finsko govorečo Južno Ostrobothnio in švedsko govoreče Alande. Rezultati so pokazali, da se prav švedsko govoreča Ostrobothnia ob obali izkazuje z daljšo življenjsko dobo in boljšim zdravjem kot drugod. Povprečna pričakovana življenjska doba novorojenčkov tam znaša 83,1 leta, kar je več kot finsko povprečje (81,6 leta) in svetovno povprečje (73,1 leta).

Ostrobothnia

Raziskovalci ugotavljajo, da starejši prebivalci v tej regiji pogosteje sodelujejo kot prostovoljci, so bolj družabni in redkeje poročajo o depresiji ter osamljenosti kot njihovi finsko govoreči vrstniki. Na Alandih sicer dosegajo še višjo pričakovano življenjsko dobo, vendar tamkajšnji življenjski slog ne ustreza vsem načelom modrih con.

Koncept modrih con je pred približno dvajsetimi leti predstavil ameriški novinar Dan Buettner, a so mu nekateri strokovnjaki očitali, da nima trdne znanstvene podlage in so njegovo teorijo postavili pod vprašaj. Kljub kritikam je ideja vzbudila zanimanje raziskovalcev. Belgijski demograf Michel Poulain je s sodelavci že leta 2004 demografsko potrdil obstoj prve modre cone na Sardiniji.