Stanovalci, sprejeti v domove starejših po 1. decembru 2025, so obravnavani po zakonu o socialnem varstvu, ker njihova vloga za dolgotrajno oskrbo še ni rešena. Vendar pa zaradi tega plačujejo več kot tisti, ki so bili s 1. decembrom 2025 prevedeni v novi sistem dolgotrajne oskrbe. Ribič pa je napovedala prioritetno iskanje rešitve, da bosta obe skupini plačevali enako.

Poslanci nove opozicije so ministrsko kandidatko iz kvote NSi spomnili, da je koalicija zavrnila predlog zakonskih sprememb, ki bi to popravile.

Kandidatka je poslance nove koalicije vzela v bran in ocenila, da "je bil zavrnjeni zakon premalo celovit in ni imel nobenih določb glede oskrbe na domu".

Poudarila je, da z novim zakonom ne sme prihajati do novih krivic. "In to pomeni, da je treba poseči v sam osnovni sistem, v postopke, v vstopne točke, v način, kako se te odločbe izdajajo, ne pa delati še en vzporedni sistem samo za določen del upravičencev, ki zdaj plačujejo več," je dejala.

Kot eno od možnosti za razbremenitev vstopnih točk je navedla, da bi jih izdajali socialnovarstveni zavodi.

Na vprašanja več poslancev o financiranju sistema dolgotrajne oskrbe po ukinitvi prispevka za upokojence, kar bo pomenilo, da se bo v sistem nateklo manj denarja, ni jasno odgovorila. Je pa dejala, da podpira ukinitev plačevanja prispevka za upokojence, saj ti "načeloma niso zmožni pridobivati dohodka na trgu dela".

Pomen področja dolgotrajne oskrbe pa je podprla z navedbo, da bo za državnega sekretarja predlagala osebo, ki je direktor enega od domov za starejše občane.

Glede področja enakih možnosti, ki je "izginilo iz imena ministrstva," kot je opozorila poslanka Svobode Sandra Gazinkovski, pa je Ribič zagotovila, da vsebine in sektor za enake možnosti ostajajo.

Zavezala se je tudi k dialogu s socialnovarstvenimi zavodi, v katerih primanjkuje kadra. Kot rešitev za to vidi ukrepe, ki bi zaposlitev v domovih za starejše naredili bolj privlačno, denimo z možnostjo zaposlitve za krajši delovni čas, da se mladim staršem ponudi možnost dela le dopoldne, kot eno od možnosti pa je omenila tudi usposabljanje ljudi brez ustrezne izobrazbe, ki bi v domovih lahko opravljali določene naloge.

Na področju socialnih prejemkov kot glavno prednostno nalogo vidi preprečevanje zlorab, kar je po njenih besedah mogoče s krepitvijo inšpekcijskega nadzora na terenu.

Na področju družinske politike pa se zavzema za postopno uvedbo brezplačnega vrtca in univerzalnega otroškega dodatka. Prav tako je izpostavila prizadevanje za boljšo demografsko sliko države, česar pa, kot je dejala, ne more rešiti sama, ampak je povezano s številnimi področji, od izobraževanja do stanovanjske politike.

Ob tem se je zavzela, da se poleg gradnje najemnih stanovanj omogoči mladim, da si lahko zgradijo nepremičnino, da se zagotovijo gradbene parcele, pospešijo postopki pri izdaji gradbenih dovoljenj, da "se razmišlja o oprostitvi kakšne davščine na tem področju" in da "se ne sili mladih", da stanovanja najamejo, če želijo imeti svoje stanovanje.

Nekdanja državna sekretarka je bila deležna tudi vprašanj, vezanih na njeno delo v času ministrovanja Janeza Ciglerja Kralja v tretji vladi Janeza Janše. Med drugim glede ukrepov za zaščito pred širjenjem koronavirusa v domovih za starejše. Zatrdila je, da so ukrepe sprejemali v "najboljši veri, da so najboljši za stanovalce". Z znanjem, ki so ga imeli takrat, pa bi tudi danes sprejela iste ukrepe, je dejala.

Glede področja pokojnin in pokojninske reforme, na katerem je tudi delala, pa se ni želela izrekati, saj da gre za pravico iz dela in ne za socialno pravico, tako bodo pokojnine v novi vladi sodile v resor ministrstva za gospodarstvo, delo in šport.