Obrambni minister Borut Sajovic se je danes v okviru vladnega obiska obalno-kraške regije sestal z izolskim županom Milanom Bogatičem. Glede perečega vprašanja območja izolske ladjedelnice, ki ga želi kot lastnik prevzeti ministrstvo, je Sajovic napovedal ureditev razmerij z najemniki in ureditveni načrt za območje, vojske pa v Izolo ne bo.
SAJOVIC Z BOGATIČEM O PEREČEM VPRAŠANJU LADJEDELNICE: "Vojske v Izolo ne bo"
Izola

Na srečanju so sodelovali tudi predstavniki uporabnikov območja ladjedelnice, ki jih skrbi prihodnost, potem ko bo območje prevzelo ministrstvo.
Sajovic je zatrdil, da "Slovenija je in ostane pomorska država, pomorska država pa potrebuje ladjedelniško dejavnost". Nekdo po njegovih besedah mora servisirati več kot 4000 plovil v slovenskem morju ter vzdrževati ribiško floto. To pa je potrebno početi na zakonit in urejen način, je poudaril.

Današnji sestanek je bil po ministrovih besedah namenjen predvsem vzpostavitvi dialoga s predstavniki uporabnikov območja izolske ladjedelnice. Lastnica slednjega je namreč država, a ga še ni uspela prevzeti v upravljanje. Sajovic je prepričan, da ladjedelnico čakajo boljši časi, saj so na sestanku vzpostavili dialog z vsemi deležniki.
Napovedal je, da bodo uredili razmerja z najemniki in pripravili ureditveni načrt za celotno območje.
"Naša edina dodatna dejavnost v tem prostoru bodo prostori za zaščito in reševanje za operacije, ki so na morju," je dejal. Poudaril je, da vojske v Izolo ne bo.

"Vojska in naše ladje so v Ankaranu, kjer imajo od lanskega leta prvič končno pomol. Tu v ladjedelnici potrebujemo samo delček kapacitet za sistem varstva in zaščite morje. Za vse drugo smo poskrbeli v Ankaranu," je zatrdil.
"Zadovoljen sem, ker smo se dokončno skupaj usedli s tistimi, ki na nek način uzurpirajo lastništvo, ki ni njihovo," pa je dejal izolski župan Bogatič.
"Sodno je bilo jasno določeno, da je država postala lastnik, ministrstvo za obrambo pa še nima razpolagalne pravice. Karkoli se bo dogajalo s to dejavnostjo, mora iti po legalni poti," je dodal. Kot je pojasnil, to v praksi pomeni, da bo država območje prevzela, obnovila in dala v najem.
Na vprašanje, ali bodo območje dobili v najem tisti, ki ga danes uporabljajo, pa je minister Sajovic odgovoril, da "na teh 40 kilometrih slovenske obale prav veliko drugih sploh nimamo".

Obrambni minister o sitem volku in celi kozi
Najbolj "izolski" obisk je imel minister za obrambo Borut Sajovic, ki se je na sedežu občine sestal z županom Milanom Bogatičem, državnim poslancem Robertom Janevom, predstavniki podjetja Ladjedelnica, d.o.o. in uporabniki območja ladjedelnice.
Kot so zapisali zapleteno razmerje na spletni strani Vlade, ima "podjetje v posesti to območje, njegova lastnica je Republika Slovenija, z njim pa upravlja Ministrstvo za obrambo RS (MORS)."
V izjavi za medije je minister borut Sajovic povedal, da Slovenija ostaja pomorska država in kot taka potrebuje ladjedelniško dejavnost.
"Nekdo mora omogočati servid za lastnike več kot 4000 plovil na slovenskem morju. Nekdo mora skrbeti za floto slovenskih ribičev. Vsi skupaj pa moramo to izvajati na urejen način", je bil nazoren.
Minister je bil zadovoljen s pogovori in meni, da bodo našli rešitev. Pričakuje tudi, da se bodo sodni postopki s podjetjem, ki trajajo že več kot 7 let, končali in da bo tako najbolje za vse vpletene.
"Uredili bomo razmerja z najemniki in izdelali ureditveni načrt za celotno območje. naša edina dodatna zmogljivost v tem bodo prostori za zaščito in reševanje za operacije, ki potekajo na morju," je napovedal in še posebej zagotovil, da vojska ne bo prišla v Izolo, saj ima svoje prostore v Ankaranu, kjer je lani dobila tudi svoj pomol.
Kaj pa uporabniki?
Minister je poudaril, da bodo sedanji uporabniki območja lahko ostali na območju, saj je v interesu Slovenije, da se ohrani ladjedelniška dejavnost. "V
"V interesu Izole pa je, da je tisti prostor bolje urejen in odprt, prehoden s kolesom ali peš," je še dodal. ladjedelniško obrt in dejavnost želijoi ohraniti,"da Slovenija iz pomorske države ne bi postala obmorska država".
Minister se dobro zaveda, da se na območje ladjedelnice ni vlagalo že več desetletij in da stavbe ter pomol, valobran in druga infrastruktura potrebujejo vzdrževanje.
Načrti niso v skladu z dopolnjenim OPN-jem
Tudi izolski župan Milan Bogatič je že večkrat pojasnil, da si občina želi, da bi na tem območju ohranila dejavnost, ki je del ladjedelniške in obrtne tradicije mesta. Vendar le pod pogojem, da je ta urejena, tudi pravno-formalno, in pod nadzorom, zlasti z vidika varovanja nokolja in narave. "Prepričani smo, da je mogoče gospodarsko dejavnost uskladiti z visokimi okoljskimi standardi, če so pravila jasna, če je odgovornost vseh vpletenih nedvoumna in nadzor učinkovit".
Dolgoročna prostorska vizija občine za nekdanjo ladjedelnico temelji na uravnoteženem razvoju, ki povezuje delovna mesta, lokalno znanje in tradicijo z varstvom okolja, kakovostjo bivanja ter javnim interesom. Občina meni, da ladjedelniška oziroma servisna dejavnost sodi v ta prostor, če se jo posodobi ter prostorsko in tehnološko prilagodi, da bo tudi okoljsko odgovorna.
Težava pa je v tem, da je v dopolnjenem OPN.ju na tem območju ladjedelniška dejavnost prepovedana, s čemer je minister seznanjen."Mislim, da si mora Izola, zgodbo referenduma in lekcije, ki iz te zgodbe izhajajo, vzeti k srcu. razumeti moramo, da je župan ujetnik te zgodbe in jo mora dokončati na legalen in zakonit način, potem ima seveda možnost ponovnih postopkov, kjer se lahko vse stvari uredijo in dogovorijo in prepričan sem, da dokler imamo take ljudi v občinskem svetu, doklem imamo takšne župane in take poslance, so te stvari v javno in skupno dobre rešljive".
Drugače povedano, OPN bo treba sprejeti tako, kot velevajoi referendumske zahteve, a ga lahko kasneje odpremo in spremenimo tako, kot predlaga upravljalec zemljišča.
Vir: Mandrač, št.1629; četrtek 22.januar 2026;