V regiji EBRD, ki poleg srednje, jugovzhodne in vzhodne Evrope ter kavkaške regije vključuje tudi Bližnji vzhod, severno Afriko in centralno Azijo ter nekatere države podsaharske Afrike, naj bi se gospodarska rast upočasnila s 3,4 odstotka v letu 2025 na 3,1 odstotka v letošnjem letu. Nato naj bi se v letu 2027 ponovno pospešila na 3,6 odstotka. To je za 0,5 oz. 0,1 odstotne točke manj od napovedi iz letošnjega februarja.

Ob vojni na Bližnjem vzhodu so se cene nafte in plina močno zvišale. Razlika med cenami plina v Evropi in v ZDA se je še povečala, presegla petkratno razmerje in negativno vpliva na evropsko konkurenčnost. Cene električne energije v Evropi so prav tako precej višje kot v ZDA. Po strmem porastu cen energije leta 2022 zaradi ruske invazije na Ukrajino se je struktura industrijske proizvodnje v Evropi preusmerila z energetsko intenzivnih na manj energetsko intenzivne sektorje, so opisali in spomnili še na uvedbo visokih uvoznih carin v ZDA.

Rast v srednji Evropi in baltskih državah naj bi letos po najnovejših ocenah EBRD dosegla 2,8 odstotka in se v letu 2027 umirila na 2,5 odstotka. Napovedi za obe leti so popravljene navzdol zaradi pričakovanega vpliva energetskega šoka, čeprav se pričakuje, da se bodo naložbe še povečale. V jugovzhodni Evropi se bo rast letos upočasnila na 0,5 odstotka, predvsem zaradi fiskalne konsolidacije in politične negotovosti, prihodnje leto pa naj bi dosegla 2,0 odstotka.

Rast na zahodnem Balkanu se bo po napovedih letos okrepila na 2,9 odstotka, leta 2027 pa na 3,5 odstotka. Podprta naj bi bila z velikimi javnimi naložbami in infrastrukturni projekti po vsej regiji. V vzhodni Evropi in na Kavkazu naj bi ostala pri okoli 2,8 odstotka in se prihodnje leto povečala na 3,9 odstotka. Rast v srednji Aziji se bo po pričakovanjih umirila na 5,6 odstotka in nato na 5,3 odstotka.

EBRD je za Slovenijo navedel, da bo realna rast bruto domačega proizvoda letos v višini 2,0 odstotka in prihodnje leto v višini 2,2 odstotka podprta s črpanjem sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost ter z napovedanim znižanjem stopnje varčevanja gospodinjstev. Po drugi strani pa vztrajno šibko zunanje povpraševanje obremenjuje obete za slovensko izvozno usmerjeno gospodarstvo, medtem ko bi višja inflacija lahko oslabila zaupanje potrošnikov.

Zapisali so, da je slovensko gospodarstvo lani zraslo za 1,1 odstotka, saj sta se zasebna potrošnja in naložbe v drugi polovici leta ponovno okrepili. Industrijsko proizvodnjo in izvoz sta zavirala negotovost v svetovni trgovini in šibko zunanje povpraševanje ključnih trgovinskih partnerjev. Inflacija je znašala povprečno 2,5 odstotka, medtem ko so se plače povečale za šest odstotkov, kar odraža obsežno reformo plač v javnem sektorju. Javnofinančni primanjkljaj se je povečal na 2,5 odstotka BDP, kar je posledica višjih stroškov plač v javnem sektorju in izdatkov za obnovo po poplavah v letu 2023.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je znižala napoved rasti za slovensko gospodarstvo. Glede na oceno iz februarja jo je tako za letos kot za prihodnje leto poslabšala za 0,2 odstotne točke. Posodobljena tabela napovedi domačih in mednarodnih ustanov:

Rast BDP/čas objave          2026     2027     2028
---------------------------------------------------------------------
Umar/mar 26                  2,0%     2,0%     2,0%
Banka Slovenije/dec 25       2,2%     2,4%     2,1%
Evropska komisija/maj 26     1,9%     2,3%
OECD/dec 25                  2,3%     2,3%
EBRD/jun 26                  2,0%     2,2%
IMF/apr 26                   2,0%     2,1%
---------------------------------------------------------------------
Vir: Navedene institucije