Evropa v krizi

Evropska unija je bila v preteklosti vodilna svetovna sila na političnem in gospodarskem področju, saj je svoj razvoj in rast pogosto gradila na dostopu do kitajskih trgov, ruskega plina za industrijo in ameriške vojaške moči za zagotavljanje varnosti. Vendar pa so se razmere spremenile. Po vojni v Ukrajini in pod vplivom ameriškega protekcionizma, ki ga je uvedel predsednik Donald Trump, se je EU znašla v težavnem položaju, polnem nestabilnosti. Ta nova nestabilnost zahteva, da Evropa izvede temeljite spremembe in prilagodi svoje politike, da ostane konkurenčna v hitro spreminjajočem se svetu, kjer ni več prostora za staro poslovno prakso. Da bi preživela in ohranila svojo pomembnost, mora Evropa sprejeti nove strategije in se prilagoditi globalnim izzivom, ki so pred njo. 

Odnos do Britanije

Evropa se še vedno pogosto osredotoča na odnose z Veliko Britanijo, predvsem zaradi posledic brexita. V preteklosti je EU, zlasti po britanskem izstopu iz unije, z Britanijo ravnala precej ostro, pogosto posmehljivo in agresivno, saj je želela poslati sporočilo drugim državam, naj ne sledijo britanskemu zgledu. Vendar pa ta pristop danes postaja luksuz, ki si ga Evropa ne more več privoščiti. Velika Britanija ima namreč še vedno pomembno vojaško, geopolitično in industrijsko težo, ki lahko okrepi evropski vpliv, zlasti v kriznih situacijah, kot je vojna v Ukrajini. Da bi bila Evropa v prihodnosti uspešna, bo morala sprejeti bolj pragmatičen in zrel pristop do Britanije, ki bo omogočil tesnejše sodelovanje na področju obrambe, varnosti in drugih pomembnih vprašanjih. Takšen odnos bo Evropi omogočil močnejšo in usklajeno strategijo v globalnem okolju.

Evropa ne more več postavljati pravil svetu

Evropa je v preteklosti pogosto poskušala širiti svoje zakone in pravila, ki so se nanašali na okolje, delovne pogoje in druge vidike življenja, daleč izven svojih meja. Namen tega je bil vplivati na globalna pravila in norme. Vendar pa ta pristop danes postaja predrag luksuz, ki ga Evropa preprosto ne more več vzdrževati. Z novimi globalnimi izzivi in rastočim ameriškim protekcionizmom mora EU začeti sklepati trgovinske sporazume z drugimi državami, da bi kompenzirala izgubo dostopa do nekaterih glavnih trgov. Poskus postavljanja pravil svetu, ki niso več v skladu z novimi globalnimi realnostmi, je za Evropo postal breme. Evropa bo morala prilagoditi svojo strategijo, da bi ostala konkurenčna in vplivna v današnjem hitro spreminjajočem se svetu.

Okrepitev notranje trgovine v EU

Zaradi ameriškega protekcionizma bi morale države članice EU začeti tesneje sodelovati med seboj in okrepiti notranji trg. Kljub temu pa še vedno obstajajo številne birokratske ovire, ki ovirajo prost pretok blaga in storitev znotraj unije. Številni predlogi, ki jih je pripravil Mario Draghi, nekdanji italijanski premier, kažejo, da bi se EU lahko še bolj integrirala in izboljšala sodelovanje med članicami. Vendar pa so ti predlogi doslej ostali neizvedeni. Pomanjkanje politične volje za dejanske spremembe pomeni, da ovire na notranjem trgu še vedno upočasnjujejo gospodarski razvoj EU in preprečujejo, da bi unija dosegla svoj polni potencial.

Demografski izziv

Evropa še vedno odlaša z reševanjem demografskih izzivov, ki postajajo vse bolj pereči. V preteklosti je bila ena od glavnih značilnosti evropskih držav razmerje petih delovno sposobnih oseb na enega upokojenca. Danes je to razmerje že tri proti enemu, do leta 2050 pa bo padlo na samo dve delovno sposobni osebi na enega upokojenca. Ta drastična sprememba pomeni, da bo Evropa morala hitro sprejeti ukrepe, da zagotovi vzdržnost svojih socialnih sistemov in omogoči, da bo imela dovolj sredstev za pokrivanje stroškov upokojencev. To vključuje prilagoditve na področju pokojninskega sistema, politike zaposlovanja in drugih važnih dejavnikov, ki bodo omogočili ohranitev stabilnosti evropskih družb v prihodnosti.

Varčevanje pri obrambi

Evropa je dolga leta uživala v miru po koncu hladne vojne in se osredotočala na vlaganje sredstev v socialne programe, medtem ko je varčevala pri obrambnih izdatkih. Vendar pa se zdaj zaradi rastočih varnostnih groženj in globalnih izzivov Evropa sooča z nujno potrebo po povečanih obrambnih izdatkih. Številne države članice EU, kot sta Italija in Belgija, se še vedno trudijo izpolniti cilje, ki jih je določil Nato glede obrambe, ki so bili postavljeni že pred več kot desetletjem. Ta zamuda v doseganju obrambnih ciljev pomeni, da se Evropa mora bolj resno lotiti povečanja svojih obrambnih kapacitet, da bi bila pripravljena na prihodnje varnostne izzive.

Nov fokus in prioritete

Evropa se mora odločiti, da opusti luksuzne politike, ki jih preprosto ne more več vzdrževati, in se osredotoči na vprašanja, ki so poglavitna za njeno prihodnost. Cilji EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na nič do leta 2050 so nujni, čeprav bodo dragi in zahtevajo velike naložbe. Vendar pa so ti cilji zelo pomembni, če želi Evropa ohraniti svojo konkurenčnost v prihodnosti in igrati relevantno vlogo v globalnem boju proti podnebnim spremembam. Poleg tega bo Evropa morala še naprej podpirati Ukrajino v njenem boju proti agresiji, hkrati pa ne sme zanemariti financiranja socialnih programov, ki so bistvenega pomena za stabilnost in blaginjo evropskih držav.

Analiza zaključuje, da bo prihodnost Evrope v veliki meri odvisna od tega, kako hitro in učinkovito se bo prilagodila spremembam v svetu. Čas je, da Evropa postavi nove cilje, ki bodo realistični, trajnostni in usklajeni s trenutnimi globalnimi izzivi. Prioritete bodo morale biti jasno usmerjene v dolgoročno stabilnost in odpornost, tako v gospodarstvu kot tudi na drugih pomembnih področjih.