Problematiko trgovine z ljudmi na območju Slovenije policija zaznava vsako leto znova. Najbolj pogosti primeri so spolno izkoriščanje in zloraba prostitucije, ki se jim v zadnjem času pridružuje tudi izkoriščanje delovne sile. Sestavni element vseh oblik trgovine z ljudmi je uporaba nasilja, groženj in različnih psiholoških pritiskov, glavni namen pa je popolna podreditev žrtve in njena socialna izolacija od družin in prijateljev kot tudi od družbe v ciljnih državah, navajajo na Generalni policijski upravi (GPU).

Kot še poudarjajo, se problematika trgovine z ljudmi za namene izkoriščanja prostitucije in drugega spolnega izkoriščanja žrtev v zadnjih letih ni bistveno spremenila. "Podobno kot pri drugih oblikah trgovine z ljudmi in ilegalnih migracijah se opaža sovpadanje etničnega porekla članov kriminalnih združb in njihovih žrtev," pojasnjujejo.

Tarča so zlasti ranljive osebe, kjer žrtev nima druge možnosti, kot da pristane na zlorabo in izkoriščanje, ne glede na izvrševanje kaznivega dejanja. Kot še ugotavljajo, je zlasti na področju izkoriščanja delovne sile še vedno aktualno novačenje žrtev v povezavi s posamezniki in združbami iz izvornih držav.

Naznanitve kaznivih dejanj so s strani žrtev še vedno redke. "Žrtve so v pretežnem delu identificirane predvsem na podlagi dejavnosti policije in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju boja zoper trgovino z ljudmi," navajajo na GPU.

Lani 25 kazenski ovadb za trgovino z ljudmi in 24 za zlorabo prostitucije

Slovenska policija je v letošnjem letu obravnavala 18 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in 32 osumljenih storilcev. Na področju zlorabe prostitucije je bilo zaznanih osem kaznivih dejanj in sedem osumljencev. "Osumljeni, ki so bili obravnavani v kriminalističnih preiskavah, so bili v večini primerov slovenski državljani (16), sledijo srbski državljani (4) in državljani Romunije, po dva državljana iz Črne gore, s Kitajske, Slovaške, Hrvaške in iz Nepala," navaja GPU.

Za primerjavo: policija je v lanskem letu obravnavala na področju trgovine z ljudmi 36 kaznivih dejanj, povezanih z 48 žrtvami in 17 osumljenimi storilci ter podala 25 kazenskih ovadb z 11 osumljenimi osebami in 28 žrtvami. Med žrtvami je bila opazna prevlada oseb iz jugovzhodne Evrope in Balkana – med njimi 12 iz Srbije, pet iz Bolgarije, po dve žrtvi sta bili iz Bosne in Hercegovine, Črne gore in Romunije, po ena pa s Hrvaške, iz Kolumbije, s Kosova, iz Slovenije in ena z neznanim državljanstvom. Na področju zlorabe prostitucije je bilo v letu 2024 obravnavanih 24 kaznivih dejanj, povezanih z 26 žrtvami in 11 osumljenimi storilci. Podanih je bilo 24 kazenskih ovadb. 

Premik zlorab na spletne platforme

Čeprav se izvrševanje in ponudba spolnih storitev še vedno navezuje na zaprte prostore – najem stanovanja, sob ter druge načine namestitev, kjer se te storitve tudi izvršujejo –, pa se je večji delež zlorab preusmeril na internetne platforme in socialna omrežja. Kot ugotavlja policija, digitalizacija dodatno pospešuje povpraševanje in ponujanje storitev za izkoriščanje žrtev trgovine z ljudmi, kot so novačenje, oglaševanje in zavajanje žrtev. 

Kriminalne združbe tudi vse pogosteje uporabljajo spletne oglase na družbenih omrežjih in platforme za takojšnje sporočanje, da bi našle čim bolj širok nabor žrtev. "Preko različnih lažnih in/ali zavajajočih ponudb za delo slednje ostajajo glavna metoda za novačenje žrtev," opozarjajo na GPU.