Servitski samostan je edini kulturni spomenik državnega pomena in sodi v kategorijo največjih stavbnih kompleksov v Kopru. Kot tak predstavlja edinstven arhitekturni primer svoje dobe in sloga na vsej vzhodni jadranski obali. Zgrajen leta 1492 in razpuščen 1786, je bil po drugi svetovni vojni do sredine 90-ih let dom koprske porodnišnice, nato pa do leta 2003 metadonske ambulante. Od leta 2003 do leta 2011 je bila stavba prepuščena propadanju.

V upanju, da bi se stavbo končno uredilo in saniralo, središče mesta pa dobilo urejeno podobo svojega zgodovinskega jedra, je bil leta 2011 nekdanji Servitski samostan s pogodbo o brezplačnem prenosu lastninske pravice prenesen z Republike Slovenije v last in upravljanje Univerze na Primorskem (UP).

Pred tem sta si ga podajali dve ministrstvi - država je z zakonom o lastninjenju kulturnih spomenikov sprva prenesla Servitski samostan v upravljanje na ministrstvo za kulturo, od tam pa je leta 2006 romal na takratno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. 

Leta 2011 v last UP pod pogojem, da ga obnovi v desetih letih

Oktobra 2011 je ministrstvo lastništvo stavbe Servitskega samostana preneslo na UP. "Nepremičnine so se s Pogodbo neodplačno prenesle v last Univerze na Primorskem za namen rešitve prostorske problematike le-te, kar je bil javni interes za sklenitev pogodbe," pojasnjujejo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

A ob tem je bil postavljen pogoj: če UP v roku destih let ne obnovi stavbe, sledi odvzem. "S Pogodbo, sklenjeno v letu  2011, je bilo dogovorjeno, da je Univerza na Primorskem dolžna Republiki Sloveniji vrniti v last in upravljanje nepremičnine brez odškodnine, če v roku 10-tih let po podpisu pogodbe ne bo pridobila uporabnega dovoljenja za uporabo prenovljenega objekta za potrebe izvajanja izobraževalnih, znanstveno-raziskovalnih in umetniških programov," navaja ministrstvo. 

Ker teh pogoje UP ni izpolnil - pri tem so se izgovarjali na gospodarsko krizo, zaradi katere naj ne bi bilo mogoče pridobiti sredstev za prenovo - je sledil aneks k pogodbi, ki je rok za pridobitev uporabnega dovoljenja podaljšal. UP je namreč po dolgih letih lastništva objekta ugotovila, da bo obnova "izredno zahtevna", da univerza sama z investicijskimi sredstvi ne razpolaga.

Tudi napoved obnove do leta 2026 je bila nerealna  

Avgusta 2021 je UP znova napovedala sanacijo objekta. Kot je tedaj navedla rektorica UP Klavdija Kutnar, naj bi se zaključila v petih letih, torej do 2026.  A kot se je izkazalo, so bila tudi nova zagotovila o izvedbi sanacije objekta nerealna. 

Čeprav se na zunaj zdi, da stavba še naprej nezadržno propada - ogled na terenu kaže z leseno maso zabita okna, iz notranjega dvorišča pa se vidijo razbita okna in vrata, kar omogoča prost vstop -  pa na UP to zanikajo.

Stanje objekta na dan 15. oktober 2025

"Objekt ne propada, ampak je bil z vsemi dosedanjimi deli zaščiten. Čeprav javnost tega še ne vidi, so bila izvedena kompleksna dela zaščite objekta pred vsemi zunanjimi vplivi. Poudariti želimo, da je objekt sedaj v celoti suh, streha ne pušča, vsa voda se iz dvorišč zliva v kanalizacijo in ne zastaja v tleh, izvedena je drenaža in hidrofobno injektiranje v večjem delu objekta, ki zaustavlja talno vodo, da ne zamaka v zidove," pojasnjuje Martina Marušič Kos iz Službe za komuniciranje UP.

Kot še navaja, je bilo izvedeno "statično injektiranje v najstarejšem delu objekta. S tem so utrjeni najbolj vredni deli objekta in je preprečena njihova porušitev. Odstranjeni so vsi strohneli deli notranjih konstrukcij, da se v njih ne zadržujejo vlaga in škodljivci. Tako je objekt že pripravljen na naslednjo fazo, ko se bodo izvajala dela, ki bodo omogočila tudi delno uporabo objekta". 

Najprej krivili gospodarsko krizo, zdaj inflacijo?!

Prvotno predvidena sredstva za obnovo so se v tem času občutno povišala - iz prvotnih 20 milijonov evrov so maja 2025 ocenili, da potrebujejo skoraj 22 milijonov evrov (21,680.733,30 evov). To utemeljujejo z inflacijo. "Evroobmočje in Slovenija beležita visoko inflacijo. V vmesnem času so gradbena dela podražila za vsaj 20 odstotkov," navajajo na UP.

Kot je razvidno, UP nima lastnih virov za obnovo Servitskega samostana - finančna konstrukcija sanacije stavbe je odvisna od razpisov ministrstva za Kulturo in Ministrstva za visoko šolstvo (MVZI) oziroma evropskih razpisov.  

Za sredstva ministrstva za kulturo je UP kandidirala tudi letos, vendar sofinanciranja niso pridobili. "Tovrstni zapleti odmikajo časovnico nadaljevanja del v prihodnost," pojasnjujejo.

Tudi sami priznavajo, da sredstev za obnovo stavbe nimajo. "Univerza ne razpolaga z zadostnimi lastnimi viri, da bi lahko financirala obnovo. Zato išče različne priložnosti in se prijavlja na razpise tako na nacionalni, kot na evropski ravni in s to proaktivnostjo bo nadaljevala tudi v prihodnje," pojasnjuje Marušič Kosova.

Denarja za obnovo nimajo, a o vrnitvi objekta ne razmišljajo

Na UP na vprašanje, ali bodo Servitski samostan obnovil do napovedanega roka, torej do leta 2026, pojasnjujejo, da UP "obnovo izvaja fazno", zaradi nezadostnih sredstev pa je rok obnove "premaknjen v prihodnost".

"Rok celostne obnove je zaradi nezadostnih sredstev premaknjen v prihodnost, delno pa bo objekt na razpolago javnosti že po zaključku naslednje faze, ki se prične spomladi 2026."  Kdaj se bo ta "naslednja faza" končala, ne pojasnjujejo.

Za nameček ima UP po javno dostopnih podatkih v letu 2025 planirano poslovno izgubo v višini 5,5 milijona evrov. A kljub temu ne razmišljajo, da bi se Servitskemu samostanu odpovedali in prenesli njegovo lastništvo nazaj na državo, ki bi vsekakor lažje zbrala potrebna sanacijska sredstva za tako pomemben kulturni spomenik.

"Univerza je v objekt vložila že več milijonov evrov, pripravila projekt in vso dokumentacijo za vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, hkrati pa tudi zagotovila sredstva za naslednjo fazo obnove. Zato ne razmišlja o prenosu lastništva," so še zapisali na UP.