"Pridelava breskev se je skrčila, danes se pridelujejo mogoče na četrtini tistih površin, kjer so rasle nekoč, še mogoče 30 let nazaj," je ob današnji razstavi breskev povedal vodja Sadjarskega centra Bilje Davor Mrzlič. Breskova drevesa izredno hitro po saditvi rodijo, polna rodnost pa je le nekje do 13. ali 15. leta, je še dejal Mrzlič.

Potem je zaradi vseh mogočih bolezni in škodljivcev potrebno začeti razmišljati o obnovi sadovnjaka, česar pa je v Vipavski dolini vse manj. "Čeprav je za breskve še vedno veliko zanimanja pri kupcih, se dreves sadi zelo malo, breskove sadovnjake pa krči. Namesto breskev sadijo druga drevesa, med njimi ni kakšnih sort, ki bi posebej prevladovale," je še dejal.

Med razlogi za krčenje je poleg kratkega življenjskega ciklusa breskev tudi zelo majhen odkup za predelavo, za kar je prej desetletja skrbel ajdovski Fructal. Tretji razlog pa so nizke odkupne cene, ki so nizke zaradi velikih količin tega sadja iz uvoza.

Pridelovalci breskev dandanes sami skrbijo za prodajo, težave imajo predvsem zaradi preprodajalcev in velikih uvoženih količin. Večino sadja sicer uspejo prodati, je poudaril pridelovalec Radovan Žižmond iz Vogrskega. Cena za kilogram prvovrstnega sadja se letos giblje med 2,5 in štirimi evri za kilogram.

Na razstavi so letos pokazali 14 različnih sort breskev in nektarin, od katerih je šest popolnoma novih. "Predstavili smo tiste, ki smo jih spremljali v zadnjih letih, nekatere med njimi so se izkazale za dobre. Tukaj jih razstavljamo zato, da jih pridelovalci vidijo in jih lahko tudi poskusijo," je povedala tehnologinja v Sadjarskem centru Bilje Erika Komel.

Dodala je, da vedno iščejo sorte, ki dobro in obilno rodijo, so okusne, so lepega videza in odporne na različne bolezni. "Tako delamo izbor, ko iščemo nove sorte in jih nato posadimo v naš nasad s spremljanjem. Nove sorte nato spremljamo štiri leta, vendar ni nujno, da se vse nato pokažejo kot dobre. Mi smo nekakšno sito, ki preizkuša nove sorte in nato lahko svetuje pridelovalcem," je še povedala.