Tedros Adhanom Ghebreyesus

Kot poroča Politico, so članice WHO odobrile povečanje članarine kot del širše strategije za zagotavljanje trajnostnega financiranja v izzivih globalnega finančnega okolja. Odločitev je bila sprejeta med 78. Svetovnim zdravstvenim zborovanjem, na katerem je organizacija sprejela proračun v višini 4,2 milijarde dolarjev za obdobje 2026-2027, kar predstavlja zmanjšanje za 22 odstotkov v primerjavi z začetno predlagano vsoto 5,3 milijarde dolarjev zaradi finančnih omejitev. To zmanjšanje, kot poudarja WHO, odraža gospodarske pritiske, s katerimi se soočajo mnoge države, vendar pripravljenost za povečanje članarin kaže na "zgodovinski korak" v podporo organizaciji.

WHO je izpostavila, da gre za drugo zaporedno povečanje članarine za 20 odstotkov, potem ko je bila podobna odobritev izvedena za proračun 2024-2025. Health Policy Watch poroča, da je povečanje članarine del dolgoročnega načrta, dogovorjenega leta 2022, ki si prizadeva postopoma zvišati članarine, tako da bodo do cikla 2030-2031 predstavljale 50 odstotkov osnovnega proračuna WHO. Za primerjavo, članarine so v obdobju 2020-2021 predstavljale le 16 odstotkov odobrenega programskega proračuna, kar poudarja pomembno spremembo v strategiji financiranja.

Odločitev o povečanju članarine je prišla v pomembnem trenutku za WHO, saj se organizacija sooča z finančnimi posledicami umika Združenih držav Amerike. Administracija predsednika Donalda Trumpa je v začetku leta 2025 napovedala izstop ZDA iz WHO, kar je imelo resne posledice za financiranje organizacije. ZDA so bile največja donatorica v obdobju 2019-2024, saj so prispevale med 12 odstotkov in 15 odstotkov proračuna WHO v tem obdobju, poroča Johns Hopkins Bloomberg School of Public Health. Odklonitev plačila članarine za leti 2024 in 2025, kot del procesa umika, je prisilila WHO, da zmanjša svoje dejavnosti in odpusti osebje, kot je bilo napovedano s strani generalnega direktorja Tedrosa Adhanoma Ghebreyesusa.

Poročilo Health Policy Watch z dne 20. maja 2025 podrobno opisuje, da je umik ZDA povzročil izgubo fleksibilnega financiranja, na katerega se je WHO zanašala za razporejanje virov glede na svoje prioritete. Povečanje članarine je namenjeno zapolnitvi tega primanjkljaja, saj zagotavlja bolj predvidljiv vir prihodkov. Vendar pa zmanjšanje celotnega proračuna s 5,3 milijarde dolarjev na 4,2 milijarde dolarjev odraža širše finančne omejitve, s katerimi se soočajo države članice, mnoge od njih se namreč spopadajo z gospodarskimi težavami, ki jih še dodatno zaostrujejo globalni izzivi.

Poudarek WHO na trajnostnem financiranju je odziv na spreminjajoče se globalno finančno okolje, kjer so prostovoljni prispevki, ki so pogosto namenjeni specifičnim projektom, zgodovinsko dominirali njen proračun. Premik k povečevanju obveznih prispevkov na 50 odstotkov osnovnega proračuna do leta 2030-2031, kot je zapisano v izjavi WHO, si prizadeva zmanjšati odvisnost od ozkega kroga donatorjev in povečati operativno fleksibilnost. Health Policy Watch navaja, da je ta strategija bistvena za ohranitev vloge WHO kot globalnega voditelja na področju zdravja, še posebej v kriznih časih.

Nedavne napovedi generalnega direktorja Tedrosa Adhanoma Ghebreyesusa o zmanjšanju dejavnosti in odpustih zaposlenih poudarjajo takojšnje posledice umika ZDA. Uradna izjava WHO priznava gospodarske težave, s katerimi se soočajo države članice, vendar povečanje članarine prikazuje globalno solidarnost in podporo misiji organizacije. Ta zgodba je podprta z razpoznavnostjo "poglavitne vloge", ki jo WHO igra v globalnem zdravju, kljub finančnim izzivom.

Strokovnjaki, kot jih navaja Health Policy Watch, povečanje članarine vidijo kot nujen, vendar težak korak. Zmanjšanje predlaganega proračuna za 22 odstotkov nakazuje omejitve, ki jih trenutno države članice lahko sprejmejo, vendar pripravljenost za povečanje članarin kaže zavezanost mandatu WHO. Umik ZDA, kot so analizirali na Johns Hopkins Bloomberg School of Public Health, ima širše posledice za globalno zdravstveno upravljanje, saj lahko oslabi sposobnost WHO za odzivanje na pandemije in druge zdravstvene izredne razmere.

Finančni model WHO, ki temelji na obveznih članarinah in prostovoljnih donacijah, je pod velikim pritiskom. Povečanje obveznih prispevkov naj bi to težavo naslovilo, vendar je časovni okvir, da se doseže 50 odstotkov osnovnega proračuna do leta 2030-2031, ambiciozen ob trenutnih gospodarskih razmerah. Poročilo Health Policy Watch prav tako opozarja na politične dimenzije te odločitve, saj zahteva soglasje med državami članicami, mnoge od njih pa se soočajo z domačimi prioritetami.