Kmetu iz Ocizle pri Kozini so divji prašiči lani poleti uničili nasad hrušk viljamovk v prvem letu rodnosti. "Od avgusta lani do danes še nisem dobil izplačila," pravi Matej Mihalič. Lani je zasadil večje število oljk, na kar je v enega od oljčnikov prišla divjad, ki je pojedla več kot polovico sadik. "Prišla je cenilka, ki je izplačilo škode priznala. Nekaj dni kasneje je srnjad in jelenjad pojedla sadike še v drugih nasadih. Prišel je cenilec iz Zavoda za gozdove (SGZ) Sežana, ki odškodnine ni priznal," pravi Mihalič, ki se je na odločitev SGZ Sežana pritožil. Na ogled so prišli iz kmetijskega ministrstva in potrdili, da je bila odločitev sežanskega cenilca pravilna. Sprašuje se, zakaj mu je bila v enem oljčniku odškodnina priznana, v drugem pa ne, saj ima oba nasada enako ograjena.
ZAKAJ JE EN OLJČNIK UPRAVIČEN DO ODŠKODNINE, DRUGI NE? Kmetu iz Ocizle divjad uničuje nasade (FOTO)
Slovenija
"To je potrdilo, da je bila škoda na enem oljčniku priznana," pravi Matej Mihalič iz Ocizle, ki se bori za odškodnino.
Kot navaja Mihalič, mu cenilec odškodnine v drugem primeru ni priznal, ker zaščita nasadov ni bila prava. "Ograja ne sme biti višja od dveh metrov, sicer bi za postavitev potreboval gradbeno dovoljenje. Mreže niso poškodovane, živali so ograjo očitno preskočile," razlaga Mihalič. Na vprašanje, zakaj mu je bila škoda v enem oljčniku priznana, v drugem pa ne, na ministrstvu za kmetijstvo odgovarjajo:
"Podatek, da je bila škoda v enem oljčniku priznana, ne drži. Odločitev glede izplačila je oziroma bo odvisna od ustreznosti zaščite skladno s pravilnikom o minimalnih pogojih za zaščito posameznih nelovnih površin pred škodo od divjadi."
Lovci v obalni regiji imajo dovoljene za odstrel jelenjadi. Na območju 600 metrov stran, kjer se nahajajo Miheličeve zaseditvene površine in je območje v pristojnosti druge lovske družine, pa tega dovoljenja nimajo. "V primeru pojavljanja večjih škod lahko ministrstvo v upravnem postopku na vlogo stranke izda dovoljenje za izredni poseg v populacijo divjadi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nima pravne podlage za izdajo dovoljenja po uradni dolžnosti. V konkretnem primeru ministrstvo ni prejelo vloge krajevno pristojnega upravljavca lovišča za izdajo dovoljenja," odgovarjajo na ministrstvu.
"V kolikor ZGS se prizna odškodnine, jo mora oškodovani kmet prijaviti lovcem in morajo potem oni izplačati škodo," pravi sogovornik. Na kmetijskem ministrstvu odgovarjajo, da so uslužbenci ZGS pooblaščeni za ocenjevanje škod, ki jih povzroči divjad na nelovnih površinah. Oni so tisti, ki opravijo ogled na terenu, zapisnik in predlog sporazuma, "odločitev o izplačilu odškodnine sprejme ministrstvo. V primeru škode od divjadi na lovnih površinah pa lahko oškodovanec prijavi škodo lovski družini."
Kakšna je razlika med nelovno in lovno površino?
Po zakonu o divjadi in lovstvu so nelovne površine tiste, "kjer je iz naravovarstvenih razlogov trajno prepovedan lov na vse vrste divjadi". Pa tudi območja naselij in zaselkov, javni iz zasebni parki, pokopališča, vrtovi, nasadi, sadovnjaki, … ograjeni z ograjo, "ki ne dovoljuje prehoda zajcu ali parkljasti divjadi". Nelovne so površine z ograjo obdanih industrijskih in drugih objektov, športna in otroška igrišča, redna obiskovana in označena sprehajališča, površine vseh javnih cest in prog. Vse ostalo so lovne površine.
Kdo izplača odškodnino v primeru, ko divjad povzroči škodo na lovni površini in kdo, ko gre za nelovno površino?
"Zakon o divjadi in lovstvu v 54. členu določa, da za škodo, ki jo povzroči divjad v lovišču ali lovišču s posebnim namenom na kmetijskih in gozdnih kulturah, odgovarja upravljavec lovišča. Postopek uveljavljanja odškodnine za škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah od upravljavca je določen v 56. členu Zakona o divjadi in lovstvu. Za škodo, ki je nastala od divjadi na nelovnih površinah, je odgovorna Republika Slovenija," zaključujejo na ministrstvu.