Manj zanikanja, a tudi manj rešitev

Kot poudarjajo, je spodbudno, da vse manj ljudi zanika obstoj podnebnih sprememb. A hkrati opozarjajo, da je rešitev za prihajajoče težave čedalje manj.

"Čeprav smo desetletja opozarjali, da se moramo pripraviti na posledice globalnega segrevanja, je zdaj jasno, da smo nekatere glavne priložnosti že zamudili. Spremembe so tukaj – in so nepovratne," navaja portal 24ur.

Zgolj en primer: do leta 2050 naj bi se gladina Jadranskega morja dvignila za 20 do 30 centimetrov. Poleg tega bodo poplave kar tridesetkrat pogostejše kot danes.

Ne le voda – cel spekter težav

Če bi bil edini problem dvig morske gladine, bi ga morda lahko omilili z zaščitnimi pregradami. A stvarnost je veliko kompleksnejša. Podnebne spremembe prinašajo še vročinske valove, vedno močnejše nevihte, dolgotrajne suše in množične selitve, povezane s podnebnimi razmerami.

Slovenska agencija za okolje (Arso) opozarja, da vse bolj pogosti ekstremni vremenski dogodki, tudi v Sloveniji, potrjujejo dolgoletna znanstvena opozorila, ki jih je javnost pogosto spregledala. Medtem ko se nekateri politiki zavedajo nujnosti ukrepanja, mnogi še vedno verjamejo, da bodo tehnološki napredki rešili vse težave – brez korenitih sprememb življenjskega sloga.

Tehnologija ni čudežna rešitev

Vendar strokovnjaki opozarjajo, da tehnologija ni čarobna paličica. Rezultati niso takojšnji, večina držav si naprednih rešitev sploh ne more privoščiti. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da se premalo govori o temeljni potrebi po spremembi ekonomskega sistema.

"Če že manjši, polodstotni padec BDP sproži paniko, je težko pričakovati, da bodo države resno začele izvajati nujne spremembe," poudarjajo na ARSO. Dodajajo, da bo prihodnjim generacijam nujno potrebno spremeniti temeljno razumevanje kakovosti življenja.

Nova opredelitev kakovosti življenja

Starši in celotna družba bodo morali premisliti, kaj zares pomeni kakovostno življenje. Ne bo šlo več za kopičenje dobrin, temveč za iskanje načina bivanja v bolj zdravem, varnem in trajnostnem okolju.

A vprašanje ostaja: Ali imamo sploh še dovolj časa za postopno prilagajanje?

Podnebne spremembe so globalni izziv, ki zahteva skupen odziv. A kot cinično zaključujejo slovenski znanstveniki: "Danes je lažje verjeti v Božička kot v to, da bodo svetovni voditelji res pripravljeni deliti svojo moč in bogastvo – v korist skupne prihodnosti."