Napoved sledi dvema preiskavama, ki so jih ZDA sprožile sredi marca. Ena se nanaša na vprašanje prekomerne proizvodnje, druga pa na uvoz izdelkov, pri katerih obstaja sum, da so bili proizvedeni s prisilnim delom. Ameriške oblasti poudarjajo, da preiskava ni usmerjena v notranje razmere posameznih držav, temveč v njihove trgovinske politike.

Kot je pojasnil ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer, je ključno vprašanje, ali imajo države vzpostavljene zakone, ki prepovedujejo uvoz blaga, proizvedenega s prisilnim delom. "Gre za to, ali so države uvedle zakone, ki prepovedujejo uvoz blaga, proizvedenega s prisilnim delom," je dejal.

Po ugotovitvah ameriških oblasti kar 54 od 60 preiskovanih gospodarstev ni uvedlo oziroma učinkovito izvajalo takšnih prepovedi. Med njimi naj bi bili tudi Kitajska, Vietnam, Tajvan in Združeno kraljestvo. Za Evropsko unijo, Kanado, Mehiko, Indonezijo, Pakistan in Ekvador pa v Washingtonu menijo, da prepovedi sicer obstajajo, vendar jih ne izvajajo dovolj učinkovito.

"Nesprejemljivo je, da naši najpomembnejši trgovinski partnerji ne ukrepajo proti uvozu blaga, proizvedenega s prisilnim delom," je dejal Greer. Po njegovih besedah takšne razmere ameriške delavce postavljajo v neenakopraven položaj na svetovnem trgu. Predlagane carine sicer vsebujejo nekatere izjeme za izdelke, kot so goveje meso, kava ter določeni sadeži in oreški. Pred dokončno odločitvijo bo do 6. julija potekalo javno posvetovanje.

Napoved novih carin je že vplivala na finančne trge. Evropske borze so današnje trgovanje večinoma zaključile v rdečih številkah. Indeks Eurostoxx 50 je izgubil več kot pol odstotka vrednosti, padli so tudi londonski FTSE 100, frankfurtski DAX, pariški CAC 40, milanski FTSE MIB, dunajski ATX in züriški SMI. Nekoliko je oslabel tudi evro v primerjavi z ameriškim dolarjem, medtem ko je večina azijskih borz dan zaključila z rastjo.