Po informacijah več virov iz različnih ministrstev, ki jih je pridobil portal Info360, naj bi se vlada znašla pred resnim finančnim izzivom: denarja za izvedbo plačne reforme javnega sektorja naj bi začelo zmanjkovati. Po neuradnih ocenah naj bi bili stroški reforme bistveno višji od prvotnih projekcij, kar odpira vprašanja o vzdržnosti javnih financ.
DENAR ZA PLAČNO REFORMO KOPNI, OBLJUBE OSTAJAJO: Je Boštjančič nasledniku podtaknil mino?
Slovenija
Na resnost razmer kaže tudi nedavni poziv finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki je proračunske porabnike pozval, naj do ponedeljka pripravijo predloge ukrepov in predpisov za znižanje finančnih posledic za državni proračun. Poziv je na družbenem omrežju X delil tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Volitve so mimo.
— Marko Lotrič (@LotricMarko) April 14, 2026
Rezat je treba. pic.twitter.com/k7kR1fBdSo
Po navedbah virov Info360 so bili nekateri ključni stroški reforme podcenjeni ali pa jih sploh ni bilo mogoče natančno predvideti. Med njimi izpostavljajo predvsem obseg tako imenovanih 'super nadur', pospešena napredovanja in druge mehanizme, ki povečujejo maso plač. Po letu dni izvajanja reforme naj bi bil finančni učinek občutno višji od pričakovanj.
Na ministrstvu za javno upravo konkretnih številk o morebitnem primanjkljaju ne razkrivajo. Pojasnjujejo, da novi plačni sistem poleg odprave nesorazmerij vključuje tudi institute, katerih finančnih učinkov vnaprej ni bilo mogoče objektivno oceniti. Med temi so boljše plačilo za mlajše zaposlene, nagrajevanje izjemnih kompetenc ter večja povezanost plačila z rezultati dela.
Spomnimo, vlada je za obdobje med letoma 2025 in 2028 za plačno reformo namenila 1,4 milijarde evrov, pri čemer naj bi se plače za približno 195 tisoč javnih uslužbencev v povprečju zvišale za 22 odstotkov.
Odgovornost za nastalo stanje si ministrstvi za finance in za javno upravo medtem očitno podajata. Na finančnem ministrstvu zavračajo očitke o neustreznem načrtovanju in poudarjajo, da so ocene temeljile na izračunih resornega ministrstva. Hkrati opozarjajo, da so proračunske porabnike že lani pozvali k odgovornemu ravnanju pri zaposlovanju in razporejanju sredstev.
Kljub temu ostaja ključno vprašanje brez odgovora, kolikšna je dejanska finančna vrzel. Niti na enem niti na drugem ministrstvu številk ne razkrivajo, prav tako ne ocenjujejo, kolikšen vpliv bo to imelo na proračunski primanjkljaj.
Kot še piše Info360, smo zdaj priča 'zahtevnim razmeram', ki jih bo Boštjančič v obliki primanjkljaja pustil reševati svojemu nasledniku.

