
Potniki so iz Nizozemske prileteli z zasebnim letalom Gulfstream in pristali v vojaški bazi Pearce blizu Pertha v Zahodni Avstraliji. Nato so jih z avtobusom prepeljali v karantenski center Bullsbrook, ki je bil zgrajen leta 2022 med pandemijo covida-19, a je od takrat večinoma sameval.
Med potniki je pet avstralskih državljanov in en državljan Nove Zelandije. Vsi so bili pred odhodom iz Nizozemske negativni na virus in niso kazali simptomov okužbe. Med letom jih je spremljal tudi zdravnik.
Avstralski minister za zdravje Mark Butler je napovedal izredno stroge ukrepe. "Izvedli bomo enega najstrožjih karantenskih režimov kot odgovor na ta izbruh virusa," je dejal. Dodal je, da so se za strožji pristop odločili zato, ker želijo popolnoma izključiti možnost prenosa virusa v avstralsko skupnost.
Po njegovih besedah bodo potniki iz križarke, ki so se vrnili v ZDA ali večino evropskih držav, v karantenskih centrih preživeli le nekaj dni, Avstralija pa se je odločila za bistveno strožji režim.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, vendar ne zahteva, 42-dnevne karantene zaradi dolge inkubacijske dobe virusa. Oblasti še niso sprejele končne odločitve, kakšni ukrepi bodo veljali po prvih treh tednih izolacije.
Izbruh hantavirusa so zaznali na križarki MV Hondius med plovbo od Argentine proti Antarktiki in nato proti več odročnim otokom v južnem Atlantiku. Med 11 potrjenimi primeri okužbe so umrli trije ljudje.
Med osmimi prijavljenimi domnevnimi primeri okužbe na ladji so doslej potrdili šest okužb. Pri vseh gre za andski sev hantavirusa, ki je poseben zato, ker se lahko prenaša tudi s človeka na človeka.
Po evakuaciji potnikov in dela posadke se križarka vrača na Nizozemsko, kjer jo bodo temeljito očistili in razkužili.
Hantavirusi se običajno prenašajo na ljudi prek stika z izločki okuženih glodavcev, predvsem z vdihavanjem delcev urina, sline ali iztrebkov. Redkeje se okužba lahko prenese tudi prek ugriza ali praske okužene živali.
Strokovnjaki poudarjajo, da hantavirusi običajno ne prehajajo z osebe na osebo tako enostavno kot gripa ali covid-19. Izjema je prav andski sev, ki je najpogostejši v Južni Ameriki in pri katerem je bil prenos med ljudmi že dokumentiran.
Epidemiolog Ariful Islam je dejal, da gre za primer medvrstnega prenosa bolezni, ki je zdravstvene oblasti postavil v stanje pripravljenosti. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus pa je poudaril: "To ni nov covid." Dodal je, da trenutno tveganje za javno zdravje ostaja nizko.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je malo verjetno, da bi trenutni izbruh prerasel v pandemijo, podobno covidu-19 ali prašičji gripi, večjo skrb pa povzroča visoka smrtnost bolezni.
Novi svetovni sevi hantavirusa, med katere spada tudi andski sev, povzročajo hantavirusni pljučni sindrom, katerega smrtnost v Amerikah dosega približno 40 odstotkov. Posebnega protivirusnega zdravila ni, zdravljenje pa temelji predvsem na podporni oskrbi, kisiku, uravnavanju tekočin, krvnega tlaka in umetnem predihavanju.
Veliko pozornosti je pritegnila tudi ameriška državljanka, ki se je s križarke izkrcala na odročnem atlantskem otoku Sveta Helena, še preden so potrdili izbruh virusa. Nato je po lastni volji odpotovala na drugi konec sveta – na oddaljeni otok Pitcairn v Tihem oceanu.
Da je dosegla Pitcairn, je s Svete Helene najprej poletela v San Francisco, nato na Tahiti in naprej na otok Mangareva v Francoski Polineziji. Zadnji del poti je opravila z eno od tovornih ladij, ki po večdnevni plovbi povezujejo Pitcairn s polinezijskimi otoki.
Več kot 12 tisoč kilometrov dolgo potovanje je opravila, ne da bi komurkoli povedala, da je bila na križarki in da je bila izpostavljena hantavirusu.
Zdaj je v karanteni na Pitcairnu, britanskem čezmorskem ozemlju z okoli 50 prebivalci. Otoka ne sme zapustiti, dokler predstavlja možno tveganje za skupnost.
Predstavnik vlade Pitcairna je sporočil, da ženska za zdaj ne kaže simptomov okužbe, vendar oblasti v sodelovanju z britansko vlado izvajajo previdnostne ukrepe. Dodal je, da ostaja "blaginja skupnosti njihova osrednja prioriteta."
Na Pitcairnu je le ena trgovina z živili, odprta trikrat tedensko, bolnišnice pa ni. Najbližja zdravstvena ustanova je oddaljena več kot dva tisoč kilometrov v Francoski Polineziji. Večina prebivalcev otoka je potomcev posadke britanske ladje HMS Bounty, ki je otok dosegla leta 1790 pod vodstvom Fletcherja Christiana.