V medijih lahko vsakodnevno zasledimo pritoževanja številnih podjetij, ki poročajo o pomanjkanju usposobljene delovne sile in si pri tem pomagajo z zaposlovanjem tujih delavcev. V Sloveniji deluje tudi več agencij oziroma specializiranih podjetij, ki posredujejo tuje delavce iz jugovzhodne Azije, predvsem iz držav, kot so Indija, Bangladeš in Nepal. Pri tem obljubljajo, da bodo v Slovenijo pripeljala ustrezne kadre, poskrbela za vizume in delovna dovoljenja – zagotavljajo tudi, da so kandidati primerni za delo, ki ga iščejo.

Kako uspešni so pri tem, priča zgodba, ki nam jo je zaupal koprski gradbenik, ki je na nekaterih gradbiščih na lastne oči videl, kako absurdno je včasih delo na gradbišču, na katerem se znajdejo tuji delavci iz omenjenih okolij – tudi pri nas smo namreč priča večjemu številu tujih delavcev, ki prihajajo iz Azije.

"Tukaj na gradbiščih v Kopru dela veliko delavcev iz Bangladeša. Ne znajo slovenskega jezika, kar je razumljivo, vendar večina tudi ne zna angleščine. Večkrat sem na gradbiščih in opazil sem, da so nekateri tudi malto prvič videli, ko so prišli v Slovenijo, da bi delali kot zidarji. V Bangladešu je bil profesor na ekonomski šoli, drugi je delal v trgovini s tekstilom in prišli so sem direktno na gradbišče. Njihov šef je Albanec, ki zna slovensko in albansko, ne zna pa angleško, zato ima še zaposlenega enega Albanca, ki zna angleško in šef pove po albansko njemu, on pa po angleško pove Bangladeševcu. Ampak ker ne znajo vsi Bangladeševci angleško, pove torej tistemu, ki zna angleško in ta potem prevede in pove ostalim delavcem po bangladeško. Tako to zgleda v praksi. Kakšna navodila za delo dejansko dobijo na koncu vseh teh prevodov, se ne ve," navaja.

Opiše še en primer – tokrat so pri prevajanju navodil sodelovali štirje "prevajalci".

"Ta gradbena ekipa je pridobila stranko, ki je hotela hišo na Hrvatinih. Je Italijanka in ne zna slovensko. Zato so me prosili, da jim prevedem iz italijanščine v slovenščino, da bodo oni prevedli v albanščino in bo potem ta prevedel v angleščino, in potem bo tisti naprej prevedel v bangladeščino. In na koncu tega je nekdo, ki ne razume nič in ne zna zidati. In zdaj ti njemu razloži tehnične detajle, če moraš trikrat vmes vse prevesti – jasno, da ne gre. In tako pač zdaj je, to se dogaja," razloži.

Kot še navaja, ni za pomožnega delavca na gradbišču nobenega pogoja, kdo lahko to delo opravlja. "Načeloma je tako. Slovenska zakonodaja določa, da mora imeti vsaka malo bolj zahtevna gradnja nadzornika. Ni pa zapisano, koliko ur na dan mora biti nadzornik tam. V praksi to izgleda tako, da pač imajo nadzornika, ki pride, podpiše – ali je bil ali ni bil, ali je videl ali ni videl, se ne ve. In gremo naprej. Vse je precej ohlapno."

Opozarja, da bi se morali ljudje zavedati, da garancij na gradnjo praktično ni več. "Včasih si kupil hišo in dobil garancijo. Zdaj kupiš hišo in se obrišeš pod nosom, ker nekatere gradbene firme, ki gradijo za trg, odprejo podjetje, kupijo parcelo, zidajo in tisti dan, ko prodajo hišo in dobijo kupnino, to firmo zaprejo. In vse reklamacije so zaman – firma ne obstaja več. Če je hiša slabo narejena, če pušča voda, če pokajo stene, to nikogar ne zanima. To je kruta realnost," še dodaja.