Carpaccijeva pala se je domov vrnila po 85 letih.

Po več kot osemdesetih letih se je avgusta letos v Piran vrnila ena najdragocenejših umetniških del – oltarna pala Marija na prestolu z otrokom in svetniki beneškega mojstra Vittoreja Carpaccia, nastala leta 1518. Delo je bilo prvotno ustvarjeno za samostansko cerkev sv. Frančiška v Piranu, kjer je krasilo glavni oltar.

Leta 1940 so pala zaradi vojne odpeljali v Villo Manin, nato pa je bila tekom let nameščena na različne lokacije v Italiji. Dolga desetletja je ostala v Padovi, v baziliki sv. Antona in Museo Antoniano.

Zahvaljujoč intenzivnim prizadevanjem Republike Slovenije, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, bratov minoritov ter italijanskih partnerjev se je umetnina vrnila na svoje izvorno mesto – renesančno edikulo cerkve sv. Frančiška v Piranu, kjer bo znova krasila oltar in bogatila kulturno ter duhovno izročilo mesta.

Slika je bila kmalu po prihodu avgusta letos odpeljana v ljubljanski restavratorski center, kjer so jo konservatorji-restavratorji pripravili za strokovno montažo v oltarno nišo. Sočasno so restavrirali še okrasni okvir, da bo celoten umetniški ansambel prikazan v polnem sijaju. Na prvotnem mestu v cerkvi bo slika nameščena že ob letošnjih božičnih praznikih, kar bo simboličen zaključek dolgoletnega prizadevanja za vrnitev kulturnega zaklada domov.

Slika se vrača na prvotno mesto v cerkvi sv. Frančiška Asiškega

V soboto, 27. decembra, bo v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Piranu slovesna umestitev Carpaccieve slike, ki se po 85 letih vrača na svoje prvotno mesto. Gvardijan pater Janez Šamperl poudarja, da je vrnitev slike izjemno pomembna za minoritsko samostansko skupnost.

Guardian pater Janez Šamperl in vrnjena oltarna pala Vittoreja Carpaccia 'Marija z Detetom na prestolu in svetniki – Mati upanja'.

Pogumni bratje, ki so spisali zgodovino

"Vrnitev slike je izjemno pomembna, saj se je vrnilo nekaj, kar so naši predniki – prehodni bratje – v cerkvi postavili. Morali so ti bratje biti takrat zelo pogumni, razgledani, duhovno bogati, da so si upali pri samem Carpacciu naročiti sliko in seveda pridobiti toliko meščanov, ki so pomagali in darovali pri plačilu slike. Vsekakor so naredili nekaj lepega in pomembnega, ne samo zase in za cerkev sv. Frančiška, ampak tudi za nas danes, ki se po tolikih letih ob sliki doživljamo čisto lepoto in svete navdihe."

Slika je bila prvotno naslikana po naročilu patrov za novi glavni oltar samostanske cerkve leta 1518, ob 200-letnici cerkve, ki je bila posvečena leta 1318. Po letu 1800 je bila skupaj z renesančno edikulo prenesena v stransko ladjo, nato pa leta 1940 iz varnostnih razlogov odpeljana v vilo Manin v Italiji. "Že leta 1942 je bila od tam vrnjena patrom minoritom v Padovi, kjer so jo skrbno varovali v muzeju v sklopu samostana in bazilike sv. Antona," pojasnjuje Šamperl.

Od Padove do Pirana: dolgoletna prizadevanja za vrnitev

Poglavitni koraki za vrnitev slike so vključevali stalno prizadevanje, dialog med piranskim in padovanskim samostanom ter odločbo o denacionalizaciji samostana leta 1996, po kateri so se ustvarili pogoji za vrnitev. "Padovanski bratje minoriti so bili pripravljeni to storiti takoj. Stekel je stalen in živahen dialog v obliki dopisov, srečanj in simpozijev o sliki. Vsa ta prizadevanja so vsaj dvakrat v preteklosti nakazovala resno možnost vrnitve, a se žal ni zgodilo. Potrebno je bilo, da je dozorel čas in da so v politiki tostran in onstran meje nastopili razumni, dobromisleči, miroljubni ljudje, da je končno slika mogla čez mejo – domov."

Slika, ki povezuje vero, umetnost in skupnost

Carpaccijeva slika ima po njegovih besedah ogromen pomen ne le za cerkev in Piran, temveč tudi širše. "To se je jasno videlo, ko je slika prišla v domačo cerkev sv. Frančiška. Prava množica zadovoljnih ljudi – veselih obrazov – se je zbrala. Cerkev sv. Frančiška in Pirančani smo dobili nazaj nekaj, kar je manjkalo, kar smo podzavestno pogrešali, bodisi po verski-duhovni ali kulturno-umetniški plati."

Na ogled javnosti

Slika bo umeščena na prvotno mesto v oltarju renesančne edikule, od koder je bila odnesena leta 1940, in bo zaščitena, nadzorovana ter varovana po najvišjih strokovnih standardih. Javnosti bo na ogled vsak dan, tudi ob nedeljah, po javno objavljenem urniku.

Adventni večeri v znamenju Carpaccia

Pater Šamperl je izpostavil tudi pomen kulturnega in duhovnega programa, ki spremlja vrnitev slike. "Adventni Carpaccievi večeri so čas priprave na prihod slike. Na teh večerih se poglabljamo v duhovne teme, posebej v drobne skrivnosti in sporočilnost Carpaccieve slike. Tudi naslednje leto bo vsaj en torek v mesecu Carpaccieve večeri, kjer bomo govorili o veri in kulturi, ki v našem samostanu hodita z roko v roki skozi stoletja."

Adventni večeri v znamenju Carpaccia

Vrnitev slike kot izziv za spoštovanje kulturne dediščine preko meja

Vrnitev slike po njegovih besedah predstavlja tudi izziv za mednarodno sodelovanje. "Vrnitev naše slike je izziv za mednarodno sodelovanje, ki je podhranjeno. Manjka mu tega, kar je bilo pri vrnitvi naše slike bistveno – stalen dialog, ne le neko uradno srečanje enkrat na leto, spoštovanje, odprtost, miroljubnost."

Gvardijan verjame, da bo vrnitev Carpaccieve slike pozitivno vplivala tudi na lokalni turizem in kulturne dejavnosti. "Upamo in prepričani smo, da bo velik, če se bomo le uspeli še bolj povezati," je zaključil pater Šamperl, ki ob vrnitvi slike vidi tako verski, kulturni kot tudi skupnostni pomen za Piran.

Slovesna umestitev

Umestitev oltarne slike Vittoreja Carpaccia 'Marija z Detetom na prestolu in svetniki – Mati upanja' (1518) na njeno izvorno mesto, bo v minoritski cerkvi sv. Frančiška v Piranu potekala v soboto, 27. decembra, ob 11. uri. Dogajanje bo popestril duhovno-kulturni program.

V nedeljo, 28. decembra, pa bo v cerkvi sv. Frančiška ob 10. uri potekala slovesna zahvalna sveta maša, spremljalo pa jo bo petje piranskih litanij Matere Božje.

Dogodek ponuja priložnost za kulturno, duhovno in družabno doživetje, ki povezuje zgodovino, umetnost in skupnost.