Foto: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, gov.si/Depositphotos, adriano cz

Tudi v Sloveniji se v zadnjih letih povečuje aktivnost klopov, kar naj bi bilo povezano s podnebnimi spremembami. "Mile zime in daljša topla obdobja omogočajo, da so klopi aktivni praktično vse leto – tudi januarja, kar pred desetletji ni bilo običajno," pojasnjuje Ivović. Rezultati letošnjega monitoringa za Primorsko se še obdelujejo, "vendar dolgoročni podatki kažejo, da se sezona aktivnosti podaljšuje in da se klopi pojavljajo tudi v urbanih okoljih".

"Prisotnost klopov v središču Kopra ni presenetljiva. Klopi se zelo dobro prilagajajo mestnim habitatom, parkom, zelenicam in grmiščem, kjer najdejo ustrezno vlago in gostitelje. Čeprav v mestnem jedru ni srnjadi, pomembno vlogo igrajo drugi gostitelji, predvsem domači psi, ježi, glodavci in ptice. Urbanizacija ne pomeni odsotnosti klopov. Nasprotno, sodobne raziskave kažejo, da so mestni ekosistemi lahko zelo primerni za njihov razvoj," razlaga Ivović.

izr. prof. dr. Vladimir Ivović, medicinski entomolog, Univerza na Primorskem, FAMNIT, Oddelek za biodiverziteto

Klopi v Evropi so vse pogosteje okuženi

Kot še opozarja, so klopi v Evropi vse pogosteje okuženi z različnimi povzročitelji bolezni, kar je pomembno z vidika javnega zdravja. "Med najpomembnejšimi so virus klopnega meningoencefalitisa, bakterije rodu Borrelia, povzročiteljice lymske borelioze; Anaplasma ter Rickettsia, v širši regiji Balkana pa tudi virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice."

"Ne gre le za vprašanje številčnosti, temveč tudi za epidemiološko tveganje. Zato je pomembno, da prebivalci uporabljajo zaščitne ukrepe tudi v mestnih parkih in redno pregledujejo telo po zadrževanju na prostem," zaključuje Ivović.

Najbolj pogosta je lymska borelioza

Po podatkih NIJZ je pri nas najbolj pogosta nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi, lymska borelioza. Pojavlja se po celi Sloveniji in letno zboli okoli 5000 do 7000 ljudi. Virus klopnega meningoencefalitisa povzroča resno vnetje osrednjega živčevja, ki ima za posledico lahko tudi smrt. Anaplasma je zelo majhna bakterija, ki živi znotraj krvnih celic gostitelja, prenaša se z okuženimi klopi in povzroča anaplazmozo – teden ali dve po ugrizu se pojavi visoka vročina, mrzlica, glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost, lahko tudi slabost, zdravi se z antibiotiki. Rickettsia je prav tako rod bakterij, ki povzročajo nalezljive bolezni. Simptomi po okužbi so visoka vročina, hud glavobol, bolečine v mišicah, splošna oslabelost in izpuščaj. Zdravi se z antibiotiki.

Virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice je bil nam najbližje zabeležen v Severni Makedoniji, na Kosovu, v Albaniji, v Bolgariji, v Grčiji in Srbiji. V Sloveniji virus ni endemičen, vendar zaradi širjenja klopov teoretično tveganje obstaja. Do sedem dni po okužbi se pojavi visoka vročina, hud glavobol, bolečine v mišicah, slabost in bolečine v trebuhu. Pri hujših oblikah krvavitev iz nosu in dlesni, podplutbe, notranje krvavitve in odpoved organov.