Podjetje Preventive se ukvarja z genskim inženiringom, natančneje z urejanjem človeških zarodkov, da bi še pred rojstvom preprečili pojav dednih bolezni in omogočili rojstvo genetsko zdravega otroka, poroča NY Post.

Podjetje je ustanovil znanstvenik Lucas Harrington, ki je doktoriral pod mentorstvom Jennifer Doudne, pionirke revolucionarne CRISPR tehnologije za rezanje in urejanje genov. Gre za isto metodo, s katero je kitajski znanstvenik pred leti gensko spremenil zarodke za odpornost na HIV, kar je sprožilo svetovni škandal in ostro etično razpravo.

Altman in Armstrong sta v projekt vložila z namenom pomagati staršem preprečiti dedne bolezni. Armstrong je poudaril, da je gensko napako lažje popraviti v zarodku kot pa pozneje v življenju zdraviti bolezen.

Takšen pristop pa je mogoč le, če je tehnologija varna in zakonsko dovoljena. V ZDA uporaba gensko spremenjenih zarodkov za nosečnost ni dovoljena – dovoljeno jih je le raziskovati v laboratoriju, ne pa jih vsaditi v maternico.

Zaradi teh omejitev Harrington razmišlja, da bi podjetje preselil v države z milejšo regulacijo, na primer v Združene arabske emirate. Kot pojasnjuje, podjetje ne želi pobegniti nadzoru, ampak želi preseči omejitve ameriške zakonodaje, ki trenutno onemogoča nadaljnji razvoj tehnologije.

V podjetju Preventive poudarjajo, da trenutno ne načrtujejo dejanskih nosečnosti, temveč izvajajo raziskave, s katerimi želijo pokazati, da je tehnologija lahko varna in pregledna. Obljubljajo, da bodo vse rezultate javno objavljali, tako uspešne kot neuspešne.

Po poročanju The Wall Street Journala naj bi Armstrong že pojasnjeval, da bi lahko genski inženiring v prihodnosti omogočil rojstvo otrok, ki bi bili odpornejši na bolezni srca, imeli nižji holesterol ali močnejše kosti in tako manjšo verjetnost za razvoj osteoporoze.

Toda kljub poudarku na preprečevanju bolezni gre za temo, ki vedno znova sproža burne razprave.

Kritiki opozarjajo, da bi takšen pristop lahko predstavljal prvi korak k eugeniki – ideji "izboljševanja človeške vrste" z izbiranjem ali spreminjanjem genov. To bi lahko vodilo do "dizajniranja dojenčkov", kjer bi starši morda izbirali lastnosti, kot so inteligenca, višina ali barva oči.

Možne posledice takšnega poseganja v gene so nepredvidljive in lahko dolgoročno zelo tvegane.