Oskrba z vodo v slovenski Istri trenutno poteka nemoteno, čeprav vročina in polna turistična sezona povečujeta porabo in zmanjšujeta razpoložljivost domačih vodnih virov. Direktor Rižanskega vodovoda Koper Martin Pregelj opozarja na izjemno sušo in rekordne potrebe prebivalstva po pitni vodi. Uporabniki na dan porabijo 37.000 kubičnih metrov vode, kar bi napolnilo približno 15 olimpijskih bazenov. Povprečna trenutna poraba znaša 430 litrov na sekundo.

Domači vir iz podtalnice in reke Rižane pokriva zgolj slabo tretjino vseh potreb, saj zagotavlja okoli 115 do 150 litrov vode na sekundo. "Situacija na terenu potrjuje našo odvisnost, saj reka Rižana praktično usahne in iz njenega izvira ne dobimo ničesar več. Po reki nosimo zgolj ime, zato poleti postajamo vse manj rižanski vodovod," je poudaril Pregelj. Večino vode trenutno uvažahi iz sosednjih omrežij. "Danes ostajamo stabilni predvsem na tuj račun," je pojasnil Pregelj.

K istrski vodooskrbi Tržaški vodovod trenutno prispeva deset litrov vode na sekundo, Kraški vodovod 100 litrov, Istarski Vodovod in Odvodnja iz Buzeta pa še 150 litrov na sekundo. "Naše omrežje dobesedno 'šlepamo' na zanesljivosti drugih, saj pademo takoj, ko nekaj zataji pri sosedih," je ponazoril direktor. K sreči so sosednja podjetja v preteklih letih po njegovih besedah uspešno nadgradila infrastrukturo. V hrvaški Istri so tako pravočasno napolnili lastno akumulacijo. Izdatna sosedska pomoč zato trenutno preprečuje redukcije in pomanjkanje vode v domovih.

V RVK kljub temu ljudi pozivajo k varčevanju z vodo pri vseh nenujnih opravilih, kot sta zalivanje travnikov ali pranje avtomobilov. Podjetje hkrati intenzivno išče dolgoročne rešitve za poletne suše in redno sanira cevi. V obnovo omrežja vsako leto vložijo vsa zbrana sredstva iz omrežnine.

Omrežje v slovenski Istri meri približno 1000 kilometrov. "Naše vodne izgube trenutno predstavljajo sprejemljiv delež v primerjavi s preostalimi vodovodi v državi, čeprav dotrajane cevi nenehno pokajo in zahtevajo redna popravila," je dodal Pregelj. Strokovnjaki pri iskanju sredstev za nadaljnje obnove in nove vodovodne povezave močno računajo predvsem na evropska kohezijska sredstva.

Direktor je ob vprašanju o novih virih pitne vode izključil razsoljevanje morja. Vračanje zgoščene slanice bi po njegovih opozorilih škodovalo zaprtemu ekosistemu Tržaškega zaliva. Vodstvo zato rešitev vidi predvsem v novih zajetjih in velikih akumulacijah. Inženirji trenutno analizirajo pet možnih lokacij v Istri.

Ena izmed resnejših možnosti je gradnja velike akumulacije v kamnolomu Griža blizu Rižane. V kamnolomu bodo namreč kmalu zaključili izkopavanje kamna, območje pa bo treba ustrezno sanirati. "Oblikovali bi pravo sinergijo in zapuščen kamnolom spremenili v bogato akumulacijo za hude čase,« je dejal Pregl.  Pri projektu sodelujejo tudi s podjetjem Soške elektrarne Nova Gorica. Načrtovalci v velikem kamnolomu poleg akumulacije predvidevajo tudi črpalno hidroelektrarno in plavajočo sončno elektrarno.

Pregelj dolgoročno rešitev vidi predvsem v povezovanju glavnih vodnih virov na ravni države."Vodooskrba bo morala slej ko prej prerasti občinske okvire in postati državna hrbtenjača, podobno kot avtocestni križ ali električno omrežje,« napoveduje. Glavne državne cevi bi po tej zamisli prenašale surovo vodo, posamezne občinske vodarne pa bi jo nato prečrpale in očistile za potrebe svojih uporabnikov. Trenutno se pripravlja investicijska dokumentacija in idejne zasnove za neposredno povezovanje štirih primorskih vodovodov v enoten regionalni sistem.