Sredozemski vranjek med potopom. Foto: Wikipedija/Marino Linić

Kot je povedala pred časom okoljska ministrica Polona Rifelj, se pristojni z ministrstva za naravne vire in prostor zadnji dve leti niso udeleževali sestankov in sploh niso komunicirali z Evropsko komisijo. Če bi v Piranskem zalivu razširili Naturo 2000, naj bi to lahko postal problem za Luko Koper, omejili naj bi plovbo in s tem ogrozili gospodarstvo. Predlog za razglasitev novega območja Natura 2000 za vranjka v slovenskem morju je bil pripravljen v letih 2011-2015 v okviru programa EU Life, Simarine-Natura, ki ga je vodilo Društvo za opazovanje in preučevanje ptis Slovenije (DOPPS).

Okoljsko ministrstvo je pri projektu nastopilo kot partner, ki naj bi na podlagi strokovno utemeljenega predloga za nova območja Natura 2000 ta tudi uradno razglasilo. Do danes se to ni zgodilo. Spomnimo, do februarja 2012 je vlado vodil Borut Pahor, okoljski minister je bil Roko Žarnić (DeSUS). Nato je vlado vodil Janez Janša, mesto okoljskega ministra je zasedal Franc Bogovič (SLS). Nato je vlado vodila Alenka Bratušek, minister je bil Dejan Židan (SD). Septembra 2014 je vlado prevzel Miro Cerar, okoljska ministrica je bila Irena Majcen (DeSUS).

Evropska komisija je zahtevala razglasitev območja.

Evropska komisija je po koncu projekta ugotovila, da ministrstvo zavez ni izpolnilo. Razglasitev območij Natura 2000 za vranjka pomeni izpolnjevanje zahtev direktive o pticah, ki jih določa EU zakonodaja. Sprožili so postopek, da bi ugotovili, ali je prišlo do kršitev pravnega reda EU tako, da so začeli neformalne pogovore z ministrstvom. Temu je sledil več let trajajoči predsodni postopek. Evropska komisija je zahtevala razglasitev območja. Ker se to ni zgodilo, je bila vložena tožba na evropsko sodišče. Sodni postopek je v teku.

Kot pojasnjuje ornitologinja Urška Koce iz DOPPS, ne drži, da bi razglasitev območja Natura 2000 pomenila omejitev plovbe in delovanja Luke Koper, saj varstveni status Natura 2000 sam po sebi ničesar ne omejuje. Skupaj z uradnim predlogom za razglasitev območja so podali tudi predlog za upravljanje območja in v njem ni ukrepov, ki bi omejevali plovbo. Luka Koper je bila s predlogom seznanjena in mu ni nasprotovala.

V letih od 2006 do 2011 je na skupinskih prenočiščih v zalivu sv. Jerneja, v strunjanskem in piranskem zalivu bilo zabeleženih 2.000 do 3.000 vranjekov. "Po tem obdobju smo na ravni celotnega Tržaškega zaliva kot tudi v slovenskem morju zabeležili trend upadanja. Na podlagi podatkov iz tega obdobja je bil vranjek leta 2013 kot ciljna vrsta vključen v tri priobalna območja Natura 2000, in sicer Debeli rtič, Strunjan in Sečoveljske soline. Ta območja pokrivajo skupinska prenočišča, ne pa tudi območij, ki so pomembna za prehranjevanje vranjkov," pojasnjuje Koce.

V letih od 2012 do 2013 je bilo na istih območjih skupinskih prenočišč zabeleženih okoli 1.500 osebkov, v obdobju 2020-2021 pa 1.300 do 1.450 osebkov. "V istem obdobju je bila celotna jadranska pognezditvena populacija ocenjena na 4.800 do 6.100 osebkov, torej slovenski del predstavlja okvirno med 25 do 31 odstotkov celotne jadranske pognezditvene populacije. K razliki med obdobjem 2006-2011 in kasnejšimi obdobji nekoliko prispeva tudi spremenjena metoda štetja, vendar je ne glede na to upad števila dejanski. Trenutno poteka monitoring za obdobje 2026-2027, ki zaenkrat prav tako kaže na nadaljnji upad številčnosti," razlaga strokovnjakinja.

Foto: Wikipedija/Julius Rückert

V letih 2021, 2024 in letos je v koordinaciji italijanskega morskega zavarovanega območja Miramare potekal mednarodni popis pognezditvene jadranske populacije vranjeka, ki kaže na vsesplošen upad populacije na ravni Jadranskega morja, še izraziteje pa v Tržaškem zalivu.

DOPPS je strokovni predlog za razširitev območjih na pomembnejša prehranjevališča pripravil v letih 2011-2015 na podlagi raziskav in v okviru EU LIFE projekta Simarine-Natura, "ter standardnega protokola in kriterijev za določitev mednarodno pomembnih območij za ptice, ki jih je določila zveza BirdLife International. Strokovni predlog je vključeval eno novo območje osrednji Tržaški zaliv ter manjšo razširitev območja Debeli rtič ob ankaranski obali. Na podlagi teh strokovnih podlag je Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) leta 2015 pripravil in posredoval okoljskemu ministrstvu uradni predlog za razglasitev novega območja Osrednji Tržaški zaliv, ki je bil leta 2017 na podlagi pripomb ministrstva še posodobljen". Vendar do razglasitve območja, kot že rečeno, ni prišlo.

Vranjek se prehranjuje v glavnem z ekonomsko nezanimivi ribami. Foto: Krajinski park Strunjan

Kaj ogroža vranjka ob slovenskem morju?

"Dejavniki ogrožanja nikoli niso bili ustrezno raziskani, gotovo pa so potencialne grožnje vezane na neugodne strukturne spremembe skupinskih prenočišč na gojiščih školjk, upad razpoložljivosti njegovega najpomembnejšega plena, porast motenj zaradi navtičnega turizma ter morebitnega izliva nafte ali njenih derivatov v morje. V zvezi s slednjim naj povem, da je bil že v sklopu projekta pripravljen in sprejet načrt ukrepanja ob pojavu zaoljenih ptic in drugih prostoživečih živali v primeru razlitja nafte in njenih derivatov v slovensko morje," pravi Koce.

Njegova glavna hrana so v glavnem ekonomsko nezanimive robe, predvsem iz rodu glavačev, črni glavač, "lokalno pri nas znatnejši delež predstavljajo tudi mali gavuni, ki se pojavljajo v priobalnih plitvinah in jih vranjeki plenijo v večjih skupinah, ki se jim večkrat pridružijo tudi različne vrste galebov".

Vranjek je bil leta 2013 kot ciljna vrsta vključen v tri priobalna območja Natura 2000, in sicer Debeli rtič, Strunjan in Sečoveljske soline. Ta območja pokrivajo skupinska prenočišča, ne pa tudi območij, ki so pomembna za prehranjevanje vranjkov. Foto: Facebook Krajinski park Sečoveljske soline

Gnezdijo zlasti na razčlenjenih skalnatih obalah in otočkih, na Brijonih so kot posebnost znana gnezdišča v grmičevju pistacije. Gnezditev poteka v zimskem času, med novembrom in aprilom. "Pomembno je, da v okolici gnezdišč ni večjih motenj s strani človeka, ter seveda dovolj velika razpoložljivost hrane. Domnevno je prav upad ribjih populacij v okolici hrvaških gnezdišč, povezan s prelovom, v 80. letih prejšnjega stoletja sprožil nov selitveni vzorec v Tržaški zaliv in nekoliko kasneje še v Beneško laguno. To so območja plitvega in produktivnega morja, kjer so vranjeki našli dovolj lahko dostopne hrane za številčno okrepljeno populacijo po gnezditvi," razlaga Koce.

Tudi v okolici hrvaških gnezdišč vranjek ne najde več dovolj hrane zaradi upada ribjih populacij na račun prelova, "v zadnjem času tudi sprememb ekosistema, vezanih na podnebne spremembe, ki predstavljajo dodatni stresni dejavnik".

Kakšni ukrepi so bili predlagani za ohranitev vranjka?

"Za konkretno območje Osrednji Tržaški zaliv je predvidena ohranitev zadostne količine vranjekovega plena, kar je vezano tudi na ohranjanje ustrezne površine kakovostnega habitata. Podrobne varstvene usmeritve za doseganje tega cilja bi bile določene naknadno ter vključene v pripravo pomorskega prostorskega načrta (PPN), kar bi omogočilo najširše usklajevanje med varstvenimi cilji in dejavnostmi v pomorskem prostoru. Za razjasnitev vrzeli v znanju glede vranjekovih potreb so bile predvidene tudi nadaljnje raziskave o povezanosti vranjeka z lastnostmi habitata, ki sedaj sicer potekajo v okviru operativnega programa ESPRA - Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo," zaključuje Koce.