"Vsemu, za kar so se delavke, delavci in sindikati skozi zgodovino borili, za kar so si prizadevali, se gre zahvaliti, da imamo danes možnost praznovati prvi maj. Naj bo to ob kresu, ob mlaju ali na dopustu. Res je, danes niso več časi, ko so ljudi zapirali in celo ubijali, ker so se borili za delavske pravice, a prav zaradi njih smo tu, kjer smo. Družba je danes drugačna, a nikakor ni samoumevno, da imamo praznike, 40-urni delovni teden, da si lahko vzamemo čas za druženje, dopust in družino. Prvi maj je torej še kako aktualen – le ozreti se moramo v preteklost, da bi znali ceniti to, kar je pred nami in z nami," poudarja Irena Jaklič Valenti, sekretarka zahodne regije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. 

Kot ugotavlja, se delavci tudi na Obali soočajo z vse višjimi življenjskimi stroški, ki so višji kot v drugih regijah, hkrati pa so povprečne plače nižje od slovenskega povprečja. "Zaradi ugodne klime in višjega povpraševanja po nepremičninah je življenje za zaposlene v regiji vse dražje. Delavci se soočajo z višjimi življenjskimi stroški kot v drugih regijah, hkrati pa podatki kažejo, da so povprečne mesečne bruto plače v Primorsko-notranjski regiji za približno 12,4 odstotkov nižje od slovenskega povprečja, povprečne mesečne neto plače pa za 10,6 odstotkov nižje," navaja Jaklič Valentijeva.

"Na Obali je najbolj razvit turizem in z njim povezane storitvene dejavnosti, ki veljajo za delovno intenzivne panoge, ki dosegajo nižje povprečne plače. Medtem pa ni velikih industrijskih in tehnoloških podjetij z delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo. Visoke najemnine in višji stroški storitev dodatno vplivajo na nižjo kupno moč plač v naši regiji, kar prinaša dodatne pritiske za višje plače," opozarja. 

"V podjetjih, kjer so zaposleni sindikalno močno organizirani, se usklajujejo plače, izplačujejo višji regresi in nagrade. Tam dosegamo tudi višjo raven spoštovanja predpisanih pravic iz dela in ni eklatantnih kršitev delovno pravnih predpisov po zakonu o delovnih razmerjih in panožnih kolektivnih pogodbah," še ugotavlja.

V času, ko se delovni pogoji in oblike dela spreminjajo, tudi sindikati prilagajajo svoje delovanje. "Sindikati se seveda spreminjamo in prilagajamo. Že dolgo so pri nas sindikalno organizirani mladi, dijaki, študenti, tudi brezposelni. Organiziran je sindikat dostavljavcev oziroma platformnih delavcev, ogromno strokovnega dela in truda vlagamo v delo na področju digitalnih ekonomij, evropske direktive o platformnem delu in na splošno spremljanju ter aktivnemu ukrepanju na spreminjajočem se trgu dela in v spreminjajoči se družbi. Sindikati ne spimo na dosežkih preteklosti, ampak se trudimo biti kar se da ažurni, prisotni in sodelujoči," poudarja.

Opaža, da se mladi vedno bolj vračajo k tradicionalnemu razumevanju pomena delavskih pravic, obenem pa opozarja, da jim je potrebno dati to, kar pričakujejo. "Razumejo in pričakujejo krajši delovni čas, boljšo usklajenost med delom in zasebnim življenjem, spoštljivo in varno delovno okolje, pravico do odklopa, do napredovanja … Vse našteto je tudi to, za kar si sindikati vseskozi prizadevamo. Mladim se bomo najbolj približali, če jim bomo dali prav to, kar od nas pričakujejo," še dodaja Jaklič Valentijeva.