Stopnja tveganja revščine je bila v Sloveniji najvišja v letih 2013 in 2014, ko je znašala 14,5 odstotka, nato je postopno upadala do leta 2019, ko je znašala 12 odstotkov, v zadnjih petih letih pa se je znova povečevala. Med letoma 2014 in 2024 je bila nižja od EU povprečja, ki je leta 2014 znašalo 17,3 odstotka, leta 2024 pa 16,2 odstotka.

V Sloveniji je bila stopnja tveganja revščine lani najvišja med starejšimi od 64 let, in sicer 22,5 odstotka. Ženske so bile bolj izpostavljene nevarnosti, da zaidejo v revščino, predvsem starejše od 64 let, pri katerih je bila stopnja tveganja revščine 25,8 odstotka. Z višjo starostjo se ta delež še veča, saj je stopnja tveganja revščine med ženskami, starimi 75 let ali več, znašala 29,7 odstotka.

Razlike v stopnji tveganja revščine pa so tudi glede na izobrazbo. Najvišja je bila med prebivalci z osnovnošolsko izobrazbo ali manj, in sicer 29,2 odstotka, najnižja pa med tistimi s terciarno izobrazbo, pri katerih je znašala 5,9 odstotka.

Socialna izključenost je širši pojav od tveganja revščine, saj lahko doleti tudi ljudi, ki so resno materialno in socialno prikrajšani ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. V Sloveniji je bilo tveganju socialne izključenosti lani izpostavljenih 14,4 odstotka prebivalcev ali vsak sedmi. Manjše tveganje so zaznali le še na Češkem, kjer je bilo temu tveganju izpostavljenih 11,3 odstotka ljudi, največje pa je bilo v Bolgariji, in sicer 30,3 odstotka.

V Sloveniji se je dostopnost vseh opazovanih dobrin prebivalcem, ki so izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, v zadnjih desetih letih povečala. Tako je bilo uporabe interneta doma več za 19 odstotnih točk, druženja ob pijači oziroma hrani najmanj enkrat na mesec je bilo več za 18 odstotnih točk, zmožnosti zamenjave ponošenih oblačil z nakupom novih za 17 odstotnih točk, udeležbe na plačljivih prostočasnih aktivnostih pa za 14 odstotnih točk.

V Sloveniji se je stopnja tveganja socialne izključenosti otrok v zadnjih desetih letih znižala za 6,1 odstotne točke. Leta 2014 je bila namreč 17,9 odstotka, leta 2024 pa 11,8 odstotka. Tako je dosegla najnižjo stopnjo med članicami EU. Še nižja kot leta 2024 je bila leta 2022, ko je znašala 10,3 odstotka. Pri odraslih, kjer je bila nekoliko višja, je lani znašala 15 odstotkov.

Na ravni EU je bilo tveganju socialne izključenosti lani izpostavljenih nekaj manj kot četrtina otrok oziroma 24,2 odstotka. Najvišji stopnji sta bili zaznani v Bolgariji, in sicer 35,1 odstotka, in Španiji, kjer je znašala 34,6 odstotka.

Generalna skupščina Združenih narodov je 17. oktober razglasila za mednarodni dan za izkoreninjenje revščine, ker je želela tako opozoriti na problem revščine v svetu in spodbuditi aktivnosti za njeno zniževanje.