Na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) danes poteka srečanje projekta EDIAQI, ki je namenjen izboljšavi kakovosti zraka v notranjih prostorih. Slaba kakovost zraka v notranjih prostorih namreč predstavlja vse bolj pereč, a pogosto prezrt okoljski in zdravstveni izziv, so zapisali na inštitutu.
V AKCIJO ZA IZBOLJŠANJE KVALITETE ZRAKA: Projekt je vreden 7,2 milijona evrov
Slovenija
V okviru projekta EDIAQI, ki ga EU financira v okviru programa Obzorje Evropa, želijo raziskovalci pripomoči h kakovosti zraka v notranjih prostorih z razvojem smernic, povečevanjem ozaveščenosti javnosti in institucij ter uporabo dostopnih in znanstveno utemeljenih informacij o virih onesnaženja, izpostavljenosti in zdravstvenih tveganjih.
V ta namen bodo vzpostavili pilotne projekte, pri čemer bodo na podlagi vzorcev zraka namestili merilnike za stalno spremljanje in nadzor kakovosti zraka v prostorih, kot so šole, nakupovalni centri, bolnišnice in domovi za starejše. Omogočiti želijo namreč sprotno spremljanje onesnaževal in posledično sprejemanje ukrepov za izboljšanje zraka in zdravja uporabnikov teh prostorov.
NIB v projektu sodeluje pri raziskavah vpliva onesnaženega zraka na zdravje ljudi. "S svojim toksikološkim znanjem in analizami ter strokovnimi priporočili želimo prispevati k projektu, pa tudi k razumevanju pomena zraka v zdravih in za delo varnih notranjih prostorih," je poudarila vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka NIB Bojana Žegura.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) namreč ocenjuje, da onesnaženost zraka po svetu povzroči približno 3,2 milijona prezgodnjih smrti letno, so v sporočilu za javnost zapisali pri NIB. Kot so opozorili, so se evropski predpisi doslej večinoma osredotočali na zunanji zrak, pri tem pa so notranji prostori pogosto ostali prezrti.
V industrializiranih državah ljudje preživijo do 90 odstotkov časa v zaprtih prostorih, kjer so ravni onesnaženosti lahko dvakrat do trikrat višje kot na prostem, v skrajnih primerih pa celo do 100-krat višje. Slaba kakovost zraka vpliva tudi na koncentracijo, kognitivne sposobnosti in produktivnost zaposlenih, so še zapisali.
Posebej zaskrbljujoča je kakovost zraka v šolah, bolnišnicah, domovih za ostarele in drugih javnih ustanovah. V učilnicah je slaba kakovost zraka po navedbah NIB na primer dokazano povezana s pogostejšimi težavami dihal, slabšo koncentracijo in večjo odsotnostjo pri pouku, slabšimi učnimi rezultati ter povečanim tveganjem za razvoj dihalnih bolezni.
Rezultati projekta, vrednega 7,2 milijona evrov, bodo pomembno prispevali tudi k izvajanju evropskega načrta za ničelno onesnaženje, so prepričani na NIB. Projekt, ki združuje 18 institucij iz 11 evropskih držav, je član IDEAL klasterja - zavezništva sedmih projektov Obzorje Evropa, ki se osredotočajo na kakovost zraka v notranjih prostorih.