Ursula von der Leyen

V pogovorih za Politico je devet diplomatov, evropskih uradnikov in poslancev, tako iz manjših kot večjih držav EU, kritiziralo to, kar so opisali kot diplomatsko prekoračitev pristojnosti predsednice Evropske komisije. Nezadovoljstvo z njenim ravnanjem v iranski krizi se po njihovih besedah pridružuje tudi kritikam zaradi drugih zunanjepolitičnih vprašanj, med drugim zaradi prizadevanj Komisije za pospešitev vstopa Ukrajine v Evropsko unijo ter zaradi njenega pristopa do pobude Donalda Trumpa z imenom Board of Peace.

Ker konflikt na Bližnjem vzhodu vstopa v drugi teden, se je pokazalo, da Evropska unija težko govori z enotnim glasom. Več držav je razjezilo dejstvo, da se zdi, kot da von der Leynova prevzema vlogo, ki jo običajno opravlja visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas, katere naloga je zastopanje vseh 27 držav članic. V prvih dneh krize je von der Leynova nakazala podporo spremembi režima v Teheranu ter opravila najmanj ducat telefonskih pogovorov z voditelji držav EU in držav Perzijskega zaliva. Kritiki pravijo, da je pri tem večkrat javno zavzela stališča, ki presegajo skupni konsenz držav članic.

Francoska sredinska poslanka v Evropskem parlamentu Nathalie Loiseau, članica odbora za zunanje zadeve, je dejala: "Imela sem občutek, da haluciniram … ko sem gledala Ursulo von der Leyen, kako kliče voditelje držav Perzijskega zaliva." Dodala je: "Nima diplomatske službe, govori brez mandata ali obveščevalnih poročil. Njene besede nimajo vrednosti onkraj njenega osebnega stališča."

Diplomati, ki so govorili za Politico, poudarjajo, da je usklajevanje zunanje politike EU naloga Kaje Kallas, katere delo je povezovanje držav članic in oblikovanje skupnega stališča, četudi je ta proces pogosto počasen in zahteven. Po njihovem mnenju von der Leynova s takšnimi potezami tvega, da bo povzročila zmedo v odnosih Evropske unije s preostalim svetom.

Eden od visokih evropskih diplomatov, ki sodeluje v razpravah o zunanji politiki in je zaradi občutljivosti teme želel ostati anonimen, je dejal: "Težava je v tem, da predsednica prihaja z lastnimi idejami in s tem nekako zavezuje Evropsko unijo, ne da bi se prej posvetovala z državami članicami." Dodal je: "Izreka stvari, ki niso v njenem mandatu."

Napetosti bodo v ozadju tudi danes v Bruslju, kjer bosta von der Leynova in Kallasova vodili konferenco ambasadorjev Evropske unije, na kateri bosta obe nastopili z osrednjima govoroma.

Evropska komisija je očitke zavrnila in poudarila, da je von der Leynova opravljala svoje delo v skladu s pristojnostmi. Predstavnik Komisije je dejal, da predsednica izkazuje "politično vodstvo na področju zunanjih politik Komisije", kot to določajo evropske pogodbe.

Po njegovih besedah je "komunikacija z drugimi voditelji po svetu sestavni del odgovornosti predsednice von der Leyen, bodisi dvostransko, večstransko ali v okviru pobud EU, kot je Global Gateway", katere cilj je povečati naložbe po svetu.

Predstavnik Komisije je tudi poudaril, da uradnega stališča EU glede vojne z Iranom ni določila von der Leynova, temveč ga je pred tednom dni v izjavi, usklajeni z vsemi 27 državami članicami, predstavila Kaja Kallas. "Izjava odraža stališče Evropske unije glede tega vprašanja," je dejal.

Vzpon Ursule von der Leyen v eno najvplivnejših političnih osebnosti Evropske unije, ki po politični teži pogosto nastopa ob bok predsednikom držav in vlad, se je razvijal skoraj sedem let. Nekdanja nemška ministrica za obrambo je EU vodila skozi številne krize, od pandemije covida-19 do obsežne ruske invazije na Ukrajino in trgovinskih sporov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

V mnogih takšnih situacijah so evropski voditelji izražali hvaležnost, da je prevzela pobudo. Diplomati poudarjajo, da kritik na njen račun skoraj ni bilo, ko je šlo za Ukrajino. Eden izmed njih je dejal: "Redko slišite kritiko von der Leynove, ko gre za Ukrajino." Dodal je: "To je zato, ker je večina držav EU enotnih v podpori Ukrajini in se to skoraj obravnava kot notranje vprašanje."

Kaja Kallas

Diplomati sicer priznavajo njeno delo krizne menedžerke, zlasti pri usklajevanju podpore Ukrajini proti Rusiji in pri upravljanju napetih trgovinskih odnosov z Združenimi državami.

Težave pa so se pojavile pri občutljivih vprašanjih Bližnjega vzhoda ali kadar se zdi, da Komisija s svojim pristopom k širitvi EU pritiska na vlade, naj se strinjajo s pospešenimi odločitvami.

Diplomati menijo, da številne objave na družbenih omrežjih in pogovori z voditelji držav Perzijskega zaliva ne predstavljajo formalnih stališč evropske zunanje politike. Kritiki se tudi sprašujejo, kaj lahko von der Leynova sploh ponudi tem državam, ki se soočajo z raketnimi in dronskimi napadi iz Irana, saj nima vojaških sredstev niti mandata za oblikovanje skupne zunanje politike EU.

Loiseau je ob tem dejala: "Kaj točno obljublja, ko pravi, da jih bomo podprli?" in dodala: "Kdo smo ‘mi’? Za zdaj podporo predstavljajo letalonosilka Charles de Gaulle, lovci Rafale v Abu Dabiju in obrambni sporazumi z nekaterimi državami."

Po njenem mnenju gre za "igranje vlog brez dejanske vsebine". Loiseau pripada sredinski stranki francoskega predsednika Emmanuela Macrona, medtem ko je von der Leynova članica Evropske ljudske stranke, enako kot nemški kancler Friedrich Merz.

Posebej je nekatere države EU razjezila izjava von der Leynove, ki je nakazovala podporo spremembi vodstva v Iranu, kar je v nasprotju z bolj kritičnim stališčem španskega premierja Pedra Sancheza do ameriško-izraelskih zračnih napadov.

Države EU so namreč razdeljene glede odziva na konflikt. Čeprav so 1. marca dosegle skupno izjavo o vojni, je deset držav na nujnem srečanju zunanjih ministrov zagovarjalo močnejše sklicevanje na mednarodno pravo, sta povedala dva diplomata.

Nekatere države menijo, da izjave von der Leynove ne odražajo tega občutljivega ravnovesja. Eden od diplomatov je dejal: "Evropa naj bi bila svetilnik mednarodnega prava." Dodal je: "Zdaj pa nas je ujela v razpravo o spremembi režima. Čigavo stališče je to? Ne naše."

Friedrich Merz

Predstavnik Komisije je medtem povedal, da so bile države Perzijskega zaliva v zadnjih dneh hvaležne za "proaktivne" stike predsednice Komisije.

V Parizu je največ nejevolje povzročila odločitev von der Leynove, da je na ustanovno zasedanje pobude Board of Peace, ki jo vodi Donald Trump in naj bi spodbujala globalno stabilnost, poslala komisarko za Sredozemlje Dubravko Šuico. To je sprožilo javno kritiko francoskega zunanjega ministra Jeana-Noela Barrota.

Po besedah enega izmed diplomatov so bile takšne reakcije pričakovane. Pojasnil je: "Kot smo vedeli, Trump ni razlikoval med opazovalci in polnopravnimi člani." Dodal je: "Izobesil je zastavo EU skupaj z drugimi, kar je ustvarilo vtis, da Evropa podpira to pobudo. To pa ni tisto, kar želimo."

Da bi poudarila razhajanja v Bruslju, je Kaja Kallas po navedbah diplomata poskušala uskladiti skupno stališče držav EU, tako da je zunanjim ministrom pošiljala sporočila in jih pozivala, naj se pobudi ne pridružijo. Diplomati pravijo, da je prav takšen pristop tisto, kar pričakujejo na področju zunanje politike.

Evropska komisija je branila sodelovanje Šuice in poudarila, da njena prisotnost ne pomeni podpore pobudi. Predstavnik Komisije je dejal, da udeležba komisarke "ne more biti razumljena kot implicitna podpora Komisije ali Evropske unije pobudi Board of Peace niti kot podpora izidom srečanja ali morebitnim resolucijam."

Diplomat iz ene srednje velike države EU je to stališče podprl in dejal: "Kar zadeva Board of Peace, je bila velika večina držav članic realno gledano zadovoljna s tem, kako se je to odvilo."

Nekatere prestolnice je razjezilo tudi prizadevanje Komisije za širitev Evropske unije. Komisarka za širitev Marta Kos je predstavila več idej, med drugim možnost, da bi Ukrajina v EU vstopila že leta 2027.

Te ideje so bile predstavljene na neuradnih srečanjih in ne v obliki uradnih predlogov, vendar so vseeno razjezile številne vlade, ki so prejšnji teden svoje pomisleke izrazile na večerji z vplivnim vodjo kabineta von der Leynove Bjornom Seibertom.

Donald Trump

Diplomat iz velike države EU je dejal: "Ta večerja je bila že dolgo potrebna." Dodal je: "Vsi želimo, da je Ukrajina zasidrana v EU, vendar mora širitev sprejeti tudi države članice. Obstaja postopek in na to jih opozarjamo."

Diplomat iz srednje velike države pa je menil: "Komisija v tem primeru ni dobro ocenila razpoloženja."

Na večerji so diplomati Komisiji povedali, da želijo ohraniti pristop, ki temelji na izpolnjevanju meril, in niso naklonjeni ideji, da bi države, kot je Ukrajina, vstopile v EU še preden v celoti izpolnijo vse pogoje za članstvo.

Uradnik EU, ki je seznanjen z razmišljanjem von der Leynove, je zavrnil očitke o prekoračitvi pristojnosti in poudaril, da Komisija ni predložila nobenih uradnih predlogov za spremembo pravil širitve. Vendar je dodal, da mora institucija razmišljati o tem, kako postopke prilagoditi novim geopolitičnim razmeram. "Svet se je od nastanka teh pravil dramatično spremenil," je dejal.

Diplomati sicer še naprej podpirajo delo predsednice Komisije kot vodje v kriznih razmerah, vendar je njena dejavnost na področju zunanje politike povzročila vidne napetosti s Kajo Kallas.

Španski evropski poslanec Nacho Sanchez Amor je dejal: "Odločiti se moramo, ali želimo institucionalno spremembo in ali želimo Komisiji dati več pristojnosti na področju zunanje politike." Dodal je: "Če je tako, moramo o tem razmisliti, to preučiti in se za to zavestno odločiti."

Kriza z Iranom, prizadevanja za vključitev Ukrajine v EU in širši izzivi, ki jih prinaša drugi mandat Donalda Trumpa v Beli hiši, so v nekaterih evropskih prestolnicah dodatno okrepili občutek nelagodja.

Diplomat iz ene večjih držav EU je ob tem poudaril: "Potrebujemo razpravo o pristojnostih Evropske unije na področju zunanje politike." Dodal je: "Med visoko predstavnico Kallas, Komisijo in predsedstvom Sveta obstaja tveganje neusklajenih stališč. Prišel bo čas, ko bomo morali o tem temeljito razpravljati."