V prvem prispevku smo poročali o opozorilih prebivalcev Ulice Semedela, ki so izpostavili, da divje svinje vse pogosteje prihajajo tik do stanovanjskih hiš, razkopavajo vrtove in sadovnjake ter povzročajo škodo na zasebnih zemljiščih. Domačini so opozorili tudi na strah pred morebitnim napadom, saj se med živalmi pogosto pojavljajo tudi samice z mladiči.

V nadaljevanju smo objavili odzive pristojnih institucij. Na Mestni občini Koper (MOK) so pojasnili, da so bili s problematiko seznanjeni že lani, predvsem zaradi škode na vinogradih in drugih kmetijskih površinah. V reševanje težav so bili vključeni občina, Zavod za gozdove Slovenije, Lovska zveza Slovenije in pristojno ministrstvo, dogovorjeni pa so bili tudi dodatni ukrepi za zmanjševanje populacije divjih prašičev.

Starešina Lovske družine Koper Janko Taurer je ob tem poudaril, da v lovski družini ne beležijo primerov napada divjega prašiča na človeka. Pojasnil je, da se je populacija v zadnjih letih močno povečala zaradi milejših zim, večjega preživetja mladičev in sprememb v okolju, hkrati pa opozoril, da je zaradi goste poselitve območja in številnih sprehajalcev izvajanje lova močno omejeno. Kot najučinkovitejši zaščitni ukrep je navedel postavitev ograj oziroma električnih pastirjev.

Domačin: "Napadli sta me sredi dneva"

Naš novi sogovornik, ki nam je posredoval tudi videoposnetke, pa trdi, da so njegove izkušnje drugačne od tistih, ki jih navajajo lovci. Po njegovih besedah na problem divjih svinj opozarja že približno tri leta in se je zaradi tega večkrat obrnil na Lovsko družino Koper.

Kljub večletnemu urgiranju, da se uredi oziroma odstrani prisotnost divjih prašičev na območju Dolge rebri v Žusterni, se zadeva ni premaknila iz mrtve točke.

"Vedno so bili neki izgovori z njihove strani. Enkrat ni ljudi, drugič je preblizu hiš ... Leta 2023 so na mojem vinogradu postavili mobilno prežo, potem pa je vse skupaj obstalo. Nihče ni bil pripravljen tam čakati in izvajati odstrela," zatrjuje.

Posebej ga je zmotila izjava, da divji prašiči praviloma niso nevarni za ljudi, saj ga je divja svinja napadla že dvakrat in to v istem dnevu. Povedal nam je, da se je prvič zgodilo okrog 10. ure dopoldne, ko je zagnala traktor, takrat pa je iz bližnje goščave proti njemu stekla divja svinja. "Za njo so prišli še trije odrasli osebki ter krdelo mladičev," je dodal.

Po njegovih navedbah se je podoben dogodek zgodil še približno dve uri kasneje, ko je delal v vinogradu, nekaj dni pred tem pa naj bi podobno izkušnjo doživel tudi njegov sin med košnjo trave.

Prepričan je, da se živali na tem območju počutijo varne, saj imajo v neposredni bližini dovolj hrane, vode in zavetja.

Ob tem opozarja, da so lahko samice z mladiči zelo zaščitniške in posledično agresivne. "Ni res, da niso napadalne. Ko imajo mladiče, so lahko zelo nevarne. To traja približno od aprila do sredine poletja," meni.

Na območju naj bi se stalno zadrževale tri odrasle samice z mladiči

Domačin ocenjuje, da se na območju nad Žusterno stalno zadržujejo tri odrasle samice in približno 16 mladičev. "Tam so udomačene. To je njihov teritorij in se ničesar več ne bojijo. Na začetku so prihajale ponoči ali ob zori, sedaj prihajajo tudi podnevi in ostajajo v neposredni bližini hiš," opozarja.

Po njegovih navedbah divje svinje povzročajo veliko škodo tudi na kmetijskih površinah. "Kar se posadi, vse izruvajo, celo trte in oljke. Poljščin sploh ne sadimo več, ker nima smisla. Uničujejo sadno drevje in ob času trgatve tudi grozdje na trtah. Mi smo na našem območju ogroženi. To je urbani del in tukaj enostavno ne moremo sobivati," pravi.

V nadaljevanju je izpostavil tudi bližino stanovanjskega naselja, saj se območje, kjer se zadržujejo divji prašiči, nahaja približno sto metrov od hiš, kjer živijo družine z otroki. "V družini imamo tudi majhne otroke in psa, ki jih zaradi navedenih razlogov ne pustimo več na ta teritorij," je navedel.

"Pastirji niso rešitev"

Kot pravi, so mu pristojni večkrat predlagali postavitev električnega pastirja, vendar meni, da takšna rešitev v praksi ni učinkovita. "Če gre mladič skozi ograjo, mu bo odrasla svinja sledila. Takrat se lahko z vso silo zaleti v ograjo in jo podre. Te živali so se na urbano okolje navadile in jih nič več ne prestraši," trdi.

Ministrstvu poslal tudi videoposnetke

Domačin je maja letos preko e-pošte koprsko lovsko družino pozval k takojšnjemu ukrepanju in odstranitvi tropa, saj se boji, da bi lahko prišlo do hujšega incidenta.

"Zaprosil sem jih za takojšnjo odstranitev omenjene družine, dokler se ne zgodi kaj hujšega," je povedal in dodal, da so bile na tem območju divje živali prisotne že desetletja, vendar po njegovem mnenju v preteklosti zaradi aktivnejšega upravljanja niso povzročale tolikšnih težav kot danes.

Po njegovih besedah mu je bilo ob zadnjem pogovoru pojasnjeno, da do začetka julija zaradi prisotnosti mladičev posebni ukrepi niso mogoči.

Kot pravi, je o problematiki obvestil tudi pristojno ministrstvo ter jim posredoval videoposnetke dogajanja na terenu. "V lovski družini so mi rekli, naj se obrnem na pristojno ministrstvo za izredni odstrel. To sem storil. Poslal sem vse posnetke in dokumentacijo," pojasnjuje.

"Ne bom odnehal"

Domačin napoveduje, da bo po izteku obdobja, ko naj bi bili mladiči že dovolj samostojni, ponovno zahteval ukrepanje. "Ne bom popustil. Počakal bom na 1. julij in bom vztrajal naprej. Nekaj bo treba storiti, saj se problem samo še povečuje," zaključuje.

Zavod za gozdove Slovenije: Prisotnost divjih prašičev ob naseljih je vse pogostejša

Na problematiko divjih svinj so se z odgovori na naša vprašanja odzvali tudi na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), kjer pojasnjujejo, da so s pojavljanjem divjih prašičev v bližini naselij dobro seznanjeni.

Kot navajajo, divji prašič spada med vrste, ki v Sloveniji povzročajo največ škode na kmetijskih in drugih površinah, zato njegovo prisotnost redno spremljajo. Tudi na območju Semedele in Žusterne opažajo občasno pojavljanje divjih svinj, ki je v zadnjih letih nekoliko pogostejše.

"Divji prašiči se po naših podatkih na tem območju pojavljajo občasno, pri čemer v zadnjih letih opažamo nekoliko pogostejše pojavljanje. Praviloma gre za manjše trope, ki se na posameznem območju zadržujejo krajši čas, nato pa se v iskanju hrane in kritja premaknejo na druga območja," pojasnjujejo.

Trend, ki ga opažajo po vsej Evropi

Na ZGS poudarjajo, da pojav ni značilen le za slovensko Istro. "V zadnjih letih je opazen splošen trend pogostejšega pojavljanja divjih prašičev v bližini urbanih območij, kar velja tudi za širše območje slovenske Istre, pa tudi za druge dele Slovenije. Pojav je značilen za vso Evropo," pojasnjujejo.

Populacija divjih prašičev v slovenski Istri in koprskem zaledju je po njihovih ocenah številčna. Njena velikost med leti sicer niha glede na količino gozdnih plodov, predvsem želoda, dolgoročno pa strokovnjaki opažajo naraščajoč trend.

Hrana in zaraščene površine privabljajo živali

Kot glavne razloge za približevanje divjih svinj naseljem na zavodu navajajo dostopnost hrane in primerna skrivališča. Med dejavniki izpostavljajo kompostnike, ostanke hrane, odpadlo sadje, vrtnine in zaraščene površine, ki živalim nudijo kritje. Dodatna težava je, da je v bližini naselij izvajanje lova močno omejeno ali celo nemogoče, zato se divjad na takšnih območjih počuti varneje.

Možni tudi izredni ukrepi

Na ZGS pojasnjujejo, da skupaj z upravljavcem lovišča redno spremljajo razmere na terenu. Na lovnih površinah se populacija divjih prašičev uravnava v skladu z veljavnimi lovskoupravljavskimi načrti.

V primerih, ko divjad povzroča resno škodo ali ogroža varnost ljudi, pa zakon omogoča tudi izredne posege. "V primerih, ko divjad povzroča resno škodo ali ogroža zdravje ljudi oziroma javno varnost, so skladno z zakonom možni tudi izredni posegi v populacijo, ki jih dovoli pristojno ministrstvo ali lovska inšpekcija," pojasnjujejo.

V določenih primerih smiseln tudi ogled območja

Glede razmer nad Žusterno na zavodu ocenjujejo, da je ob dolgotrajnem ponavljanju težav smiseln tudi ogled terena. "V primeru daljšega ponavljajočega pojavljanja divjih prašičev, povzročanja resne gospodarske škode ali ogrožanja varnosti prebivalcev je smiseln ogled območja v sodelovanju z upravljavcem lovišča. Na podlagi ugotovitev se nato lahko presodi o morebitnih dodatnih oziroma izrednih posegih za zmanjšanje konfliktov," so še zapisali.