Po poročanju Financial Timesa, katerega dopisnik je bil na krovu, je letalo, ki ga je najela Evropska komisija, ob približevanju letališču Plovdiv izgubilo dostop do GPS-signala in moralo krožiti skoraj eno uro. Pilot naj bi nato pristal s pomočjo navigacijskih kart. Bruselj in Sofija sta hitro obtožila Rusijo in incident označila kot "očitno vmešavanje", je zapisal Politico.

Domnevni napad bi lahko sprožil veliko diplomatsko krizo ali celo hujše posledice, toda nekaj dni kasneje sta bolgarska vlada in Evropska komisija pomembnost dogodka zmanjšali. Flightradar24 je objavil podatke, po katerih GPS-signal sploh ni bil izgubljen in da je bilo pristajanje preloženo le za devet minut. Javni podatki so pokazali tudi, da je imelo letalo težave z GPS-om dan prej nad Baltikom, ne pa nad Bolgarijo.

Bolgarski premier Rosen Željazkov je v torek dejal, da ne gre za neposredno rusko vmešavanje, ampak za rutinsko napako, povezano s posledicami vojne v Ukrajini. "Ni potrebe po preiskavi, saj ti motilci niso niti hibridna niti kibernetska grožnja," je pojasnil. Dodal je, da je imelo letalo elektronski rezervni sistem, ki bi omogočil varen pristanek tudi brez GPS-a.

Bolgarske oblasti so za Politico pojasnile, da so zračni kontrolorji pilotu predlagali, naj namesto GPS-a uporabi sistem ILS (Instrument Landing System), ki deluje na tleh in omogoča varno usmerjanje letala proti pisti. Strokovnjak Jan-Arwed Richter iz podjetja JACDEC je dodal, da so podatki pokazali, da se je letalo najprej približalo pisti 30, nato pa iz neznanega razloga prekinilo pristanek in naredilo t. i. go-around (ponovni krog), po katerem je varno pristalo.

Podjetje SkAI Data Services je potrdilo, da je prišlo do regionalnih motenj na višjih nadmorskih višinah, vendar podatki o letu ne kažejo izgube GPS-signala na Ursulinem letalu. Po njihovih podatkih je let trajal uro in 57 minut, kar pomeni le devet minut zamude v primerjavi z načrtom.

Glavna predstavnica za stike z javnostjo Evropske komisije Paula Pinho je povedala, da je sicer prišlo do motenj GPS, vendar je letalo varno pristalo. "Ne glede na to, kaj se je zgodilo na tem konkretnem letu, smo od začetka vojne v Ukrajini priča pomembnemu in zelo opaznemu porastu motenj in ponarejanja GPS-signalov."

Primer trenutno preiskujeta Eurocontrol in Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA). Strokovnjaki poudarjajo, da motnje GPS-signala ne pomenijo izgube nadzora nad letalom, saj imajo piloti na voljo druge sisteme v letalu in na tleh. EASA je ob tem opozorila, da ni bilo zabeleženih nesreč, ki bi bile neposredna posledica motenj GPS-a. Richter je dodal, da nobeno letalo ni strmoglavilo zgolj zaradi motenj GPS, čeprav so v preteklosti lažni ILS-signali že odigrali usodno vlogo, kot leta 1972 v Oslu, ko je umrlo 40 ljudi.

Evropski komisar za vesolje Andrius Kubilius je medtem napovedal dodatne satelite in okrepljene zmogljivosti za odkrivanje motenj. Junija je Evropska komisija predstavila zakonodajni predlog, s katerim želi satelitske operaterje spodbuditi k večji izmenjavi podatkov za zaščito pred kibernetskimi grožnjami, vključno z motenjem in ponarejanjem signalov.

Države članice EU so maja opozorile na "dramatičen porast motenj in ponarejanja signalov". Samo Poljska je januarja 2025 zabeležila 2.732 primerov motenj, v primerjavi z 1.908 oktobra leto prej. Osem držav je v skupni izjavi zapisalo, da ti primeri niso naključni incidenti, temveč "sistematično, namerno delovanje Rusije in Belorusije, ki se lahko uporablja kot hibridni napad na strateški radijski spekter".

Henna Virkkunen, evropska komisarka za tehnologijo, je poudarila, da bo EU stala ob strani državam članicam pri soočanju s to resno grožnjo. EASA in Mednarodno združenje za zračni promet pa že pripravljata načrt za zmanjšanje tveganj.