Konec avgusta je narava v slovenski Istri znova dokazala svojo moč. Zaradi visokih voda je bilo izdano rdeče opozorilo. Dragonja in Rižana sta kmalu začeli naraščati in poplavljati, prav tako hudourniški vodotoki in manjše reke, ki so poplavljale na izpostavljenih območjih. Naglo dvigovanje vodostajev Dragonje in Rižane je povzročilo tolikšno nevarnost, da je civilna zaščita prebivalce pozvala, naj ostanejo doma in se ne izpostavljajo nevarnosti. Zaradi poplavljanja Dragonje so morali reševati voznico iz avtomobila v vodi. Nekateri so ob tem opozorili, da bi morali  za vzdrževanje strug rek nameniti še več sredstev. Toda ali je rešitev res v več denarja?  

25 milijonov evrov ni dovolj?!

Jadranske reke upravlja na osnovi koncesije VGP Drava Ptuj d.o.o. Po podatkih ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) je država za protipoplavno zaščito in urejanje teh rek v petih letih namenila kar 25,1 milijona evrov. "V obdobju 2020–2025 bo skupna vrednost opravljenih del in storitev na področju protipoplavne zaščite in urejanja jadranskih rek predvidoma znašala 25.122.102,94 evrov," pojasnjujejo.

Samo v letošnjem letu je za urejanje vodotokov v slovenski Istri država namenila 2,8 milijona evrov. "V letu 2025 se sredstva nanašajo na urejanje vodotokov I. reda (Rižana, Reka, Dragonja) in II. reda (ostali vodotoki), navajajo na MNVR. Na podlagi letne pogodbe o izvajanju obveznih državnih gospodarskih služb je bilo za ta namen zagotovljenih 2.858.443,50 evrov," navaja MNVP.

Milijoni za ukrepe, ki ne delujejo? 

A na odgovore na vprašanje, kateri konkretni projekti na področju protipoplavne zaščite so bili izvedeni na Rižani in Dragonji v zadnjih petih letih, še čakamo. Prav tako še nismo prejeli odgovora na vprašanje, kako se meri učinkovitost izvedenih del oziroma porabljenih sredstev, če kljub milijonskim vlaganjem Rižana in Dragonja vztrajno poplavljata. Ministrstvo se sklicuje na koncesijsko pogodbo in številke, a ne pojasni, zakaj so rezultati na terenu nezadostni. Odgovore MNVP bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.

Tudi na koncesionarja VGP Drava Ptuj smo naslovili vrsto vprašanj, med njimi, kako ocenjujejo očitke prebivalcev, da njihovi ukrepi ne prinašajo vidnih rezultatov. Odgovorov nismo prejeli.

Država le z "omejenim vplivom" v podjetju enega najbogatejših Slovencev

VGP Drava Ptuj je v večinski lasti enega najbogatejših Slovencev Leopolda Poljanška – v družbi ima 25-odstotni lastniški delež tudi Republika Slovenija. Podjetje je od leta 2021 do 2024 za upravljanje s slovenskimi vodotoki prejelo 75,8 milijona evrov, v letu 2025 pa bo skupna vrednost predvidoma 12,6 milijona evrov.  

"V obdobju od leta 2021 do 2024 je družba VGP Drava Ptuj d. o. o. za upravljanje z vodotoki prejela skupno 75.837.271,21 evrov. Pogodbena vrednost za leto 2025 znaša 12.643.209,49 evrov," navajajo na MNVP in dodajajo: "Zaradi izrednega škodnega dogodka 4. avgusta 2023 so bila sredstva dodatno povečana za izvajanje interventnih in izrednih ukrepov," navaja MNVP.

Na Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki upravlja državne kapitalske naložbe, pojasnjujejo, da imajo kot manjšinski lastnik le omejen upravljavski vpliv. "SDH upravlja družbo v imenu in za račun Republike Slovenije na enak način kot vse ostale naložbe v upravljanju. Poudarjamo, da je SDH le manjšinski lastnik in ima zato zelo omejen upravljavski vpliv," so zapisali.