Današnji praznik je spomin na trenutek, ko je Slovenija dokončno stopila na pot samostojne in suverene države, so v poslanici zapisali premier Robert Golob, predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Spomnili so, da je 25. oktobra 1991 iz Slovenije odšel zadnji vojak tuje vojske. S tem se je simbolno sklenilo obdobje osamosvajanja in začelo novo poglavje v naši zgodovini, zato na ta dan praznujemo dan suverenosti.

A današnji dan ni le spomin na prelomne dogodke pred več kot tremi desetletji, je tudi opomnik, da suverenost ni samoumevna, je v poslanici poudaril premier Golob. Vsak velik državni korak po njegovih besedah zahteva pogum, modrost in medsebojno zaupanje. Te vrednote, na katerih smo gradili državo pred tremi desetletji, pa moramo negovati tudi danes, je izpostavil.

Suverenosti danes ne branimo več z orožjem, ampak z znanjem, sodelovanjem in z odgovornostjo drug do drugega ter do generacij, ki prihajajo za nami, ugotavlja premier. Moč Slovenije pa vidi v enotnosti in sposobnosti, da se povezuje doma, v regiji in v Evropi. "Le tako bomo lahko ohranili mir, blaginjo in samostojnost, ki smo si jih izborili," ugotavlja.

Prava moč naroda ni v bogastvu ali vojski, temveč v njegovem pogumu, odločnosti in v sposobnosti, da sam odloča o svoji usodi in spoštuje glas svojih ljudi, je v poslanici izpostavila predsednica republike Pirc Musar. Ob tem se sprašuje, ali se dovolj zavedamo neprecenljivosti te svobode in tudi naše odgovornosti do nje.

Kot dodaja, suverenost ni le v mejah, zastavi in himni, temveč tudi v naši sposobnosti, da se povezujemo, iščemo skupne rešitve, se poslušamo in spoštujemo, znamo zaščititi šibkejše, varovati okolje in graditi prihodnost, v kateri bodo mladi s ponosom in pripadnostjo gradili uspešno prihodnost svoje države.

Dan suverenosti pa nas po njenih besedah opominja tudi, da svoboda in mir zahtevata skrb, pogum in srce. "Zahtevata spoštovanje resnice, dostojanstva in pravičnosti - temeljnih vrednot, brez katerih ni prave suverenosti," je sklenila Pirc Musar.

Suverenost pomeni popolnoma samostojno sprejemati odločitve, povezane z delovanjem države, njenim mednarodnim položajem in pravicami državljank in državljanov. Samostojno odločanje o usodi naše skupnosti pa ni le privilegij, temveč tudi odgovornost, pa je v poslanici izpostavila predsednica državnega zbora Klakočar Zupančič.

Spomnila je, da se je Slovenija v preteklih desetletjih na podlagi volje državljanov, izražene na referendumih, odrekla manjšega dela suverenosti zato, da smo postali enakopravna članica političnih in obrambnih mednarodnih povezav. "Te povezave pa je potrebno razumeti kot sporazum enakopravnih partneric, v katerih vsaka zase lahko učinkoviteje dosega cilje razvoja lastne skupnosti," je poudarila.

Kot opozarja, se v zadnjih letih v mednarodni skupnosti pojavljajo politiki, ki ne le da želijo domala brez demokratičnih omejitev obvladovati lastne države in skupnosti, temveč tudi odločati o usodi drugih držav in skupnosti. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da tudi doma slišimo glasove, ki bi želeli državo podrediti interesom drugih.