Čeprav si je že kot najstnik želel zveze, ga je strah pred zavrnitvijo in konflikti ohromil. V poznih dvajsetih je iskal pomoč pri terapevtih in začel jemati antidepresive, a težav ni povsem premagal. V svojih tridesetih letih se je soočil še z odvisnostjo od pornografije, ki je postala njegova edina oblika spolnega izražanja – gledal jo je vsak dan po več ur.

Zdaj se Andrew počasi odpira. Piše knjigo z naslovom 'Colours of a Rare Bird', ki mu pomaga predelati občutke sramu. Prav tako je prvič v življenju prostovoljno sodeloval na lokalnem dogodku ob dnevu ponosa. Poudarja, da ni več sramotno biti devičnik pri 47 letih, čeprav meni, da bi po vseh življenjskih izkušnjah moral že imeti partnerja in živeti odprto kot gej.

Andrew je kritičen do družbe, ki se pogosto norčuje iz ljudi, ki še niso imeli spolnih izkušenj. Pravi, da se z lahkoto poistoveti z udeleženci televizijskega resničnostnega šova 'Virgin Island' (Deviški otok), kjer se mladi odrasli pod vodstvom strokovnjakov učijo soočiti z intimnostjo in svojo seksualnostjo. Za mnoge izmed njih je bila to prva priložnost, da resnično razumejo in sprejmejo sebe, tako kot Andrew danes počasi začenja sprejemati sebe in svojo zgodbo.