Izrael je pod vse večjim pritiskom mednarodne skupnosti zaradi katastrofalne humanitarne krize, v kateri so se znašli prebivalci Gaze zaradi blokade pomoči za enklavo. To je Izrael uvedel 2. marca z utemeljitvijo, da pomoč pristane v rokah vladajočega palestinskega islamističnega gibanja Hamas. V ponedeljek so nato ZN vendarle dobili dovoljenje za vstop prvih tovornjakov v enklavo.

Številne mednarodne humanitarne organizacije sicer opozarjajo, da količina pomoči, za katero je Izrael doslej odobril vstop v Gazo, niti približno ne zadošča tamkajšnjim potrebam. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus pa je opozoril, da v Gazi strada dva milijona ljudi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem v sredo ob zagotovitvi, da bo izraelska vojska po končani ofenzivi nadzirala celotno Gazo, izjavil tudi, da je treba preprečiti humanitarno krizo v enklavi.

V luči tega je predstavil tristopenjski načrt, ki vključuje dostavo osnovne pomoči v enklavo, odprtje točk za razdeljevanje hrane s strani ameriških podjetij in vzpostavitev "sterilnega območja" na jugu Gaze brez prisotnosti Hamasa, da bi olajšali dobavo pomoči.

Organizacija Gaza Humanitarian Foundation (GHF) pod pokroviteljstvom ZDA je napovedala, da bo v prihodnjih dneh v Gazo začela dobavljati pomoč. GHF namerava po lastnih navedbah v prvih 90 dneh delovanja razdeliti približno 300 milijonov obrokov hrane.

Izraelska vojska, ki je pred dnevi okrepila ofenzivo v Gazi, medtem nadaljuje s smrtonosnimi napadi na enklavo. Od zgodnjih jutranjih ur je bilo v Gazi ubitih najmanj 14 ljudi, od srede pa so izraelski napadi terjali že najmanj 93 smrtnih žrtev.