S Kitajsko medtem vsaj do 12. avgusta še velja trgovinsko premirje.

Da so carine začele veljati, je na svojem družbenem omrežju Truth Social potrdil ameriški predsednik Donald Trump. "Polnoč je. Milijarde dolarjev od carin sedaj pritekajo v Združene države Amerike," je zapisal okoli polnoči po washingtonskem času. Malo pred tem je na Trumop v objavi na Truth Social napovedal začetek veljavnosti carin in med drugim zapisal, da veličino ZDA lahko ustavi le radikalna levica, ki želi, da ZDA ne bi uspelo.

Ameriški predsednik Donald Trump je aprila najprej napovedal t. i. vzajemne carine na uvoz iz vsega sveta. Za večino držav je določil 10-odstotne stopnje, za nekatere najpomembnejše partnerice, tudi EU, pa precej višje. Vendar je uvedbo nato najprej odložil do 9. julija, nato do 1. avgusta in slednjič do 7. avgusta.

Medtem je s posamičnimi državami sklenil trgovinske sporazume, med njimi z Vietnamom, Indonezijo, Filipini, Veliko Britanijo, Japonsko, EU in Južno Korejo.

Po teh sporazumih splošne carinske stopnje za uvoz blaga znašajo od 10 do 20 odstotkov, vsebujejo pa tudi nekatera druga določila, npr. o investicijah, necarinskih ovirah in vrednosti nakupov ameriškega blaga, ki naj bi jih opravile trgovinske partnerice. Za ta določila sicer ni gotovo, kako in do kakšne mere se bodo izvajala.

V skladu s Trumpovim izvršnim ukazom pa danes uveljavljene nove carine še ne bodo veljale za blago, ki je bilo natovorjeno na ladje do danes in bo prispelo v ZDA pred 5. oktobrom.

Okvirni dogovor med EU in ZDA sta Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen potrdila 27. julija. Med drugim vključuje uvedbo 15-odstotnih carin na uvoz večine blaga iz EU v ZDA, predstavljal pa naj bi okvir za podrobnejši sporazum. EU naj bi ob tem v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev in od ZDA kupila za 750 milijard dolarjev energentov.

Najtrši oreh za ZDA predstavlja Kitajska. Pogajanja med stranema še niso zaključena. Državi sta spomladi sicer vzajemno močno zvišali carine, nato pa sta se dogovorili za 90-dnevno obdobje, v katerem veljajo precej nižje stopnje. Sporazum se izteče 12. avgusta, obe strani naj bi se zavzemali za njegovo podaljšanje.

Za ostale države je medtem Trump carinske stopnje določil kar sam, večinoma v posebnih pismih. Za Indijo je npr. določil 25-odstotno stopnjo, za večino brazilskega blaga pa 50-odstotno. Slednja velja že od srede. Nove, 35-odstotne carine za nekatero blago iz Kanade medtem veljajo že od 1. avgusta.

Najvišje carine je Trump določil za Sirijo, 41-odstotne. Za uvoz blaga iz Laosa in Mjanmara v ZDA veljajo 40-odstotne carine, za uvoz iz Švice in Južne Afrike pa 39- oz. 30-odstotne. Za nekatere države so se ob tem znižale, med njimi za Tajsko s 36 na 19 odstotkov ter za Malezijo s 24 na 19 odstotkov.