Znanstveniki zdaj preučujejo možnost, da bi k objektu poslali vesoljsko plovilo, a ker potuje s hitrostjo 60 kilometrov na sekundo, bi bila to izjemno zahtevna naloga. Po mnenju nekaterih, vključno s profesorjem Avijem Loebom s Harvarda, bi prestrezanje lahko razkrilo, ali gre morda celo za umetno napravo, torej nezemeljsko sondo.

Teleskopi, kot sta Hubble in Gemini North, objekt že opazujejo, a znanstveniki menijo, da bi bilo za pravo analizo potrebno vesoljsko plovilo. Predlagajo, da bi namesto nove odprave uporabili že obstoječe sonde. Loeb predlaga preusmeritev sonde Juno, ki trenutno kroži okoli Jupitra in naj bi svojo misijo končala septembra 2025. Če bi uporabili ves preostali pogonski vir, bi lahko Juno dosegla 3I/ATLAS okoli marca 2026.

Ameriška kongresnica Anna Paulina Luna je že pozvala Naso, naj preuči to možnost in oceni količino preostalega goriva na Juno. Vendar pa nekateri znanstveniki, denimo profesor Jason Wright, dvomijo, da ima Juno dovolj goriva, poleg tega naj bi imela težave z glavnim motorjem.

Evropska vesoljska agencija Esa prav tako razmišlja, ali bi lahko uporabila svojo sondo Juice, ki potuje proti Jupitru. Druga možnost bi bila uporaba starejših sond v orbiti okoli Marsa, kot sta Mars Odyssey ali Mars Reconnaissance Orbiter, ki bi lahko z dodatnim pospeškom dosegle objekt že z lansiranjem septembra.

Če bi katerikoli od teh poskusov uspel, bi znanstveniki lahko neposredno analizirali prah in led okoli objekta ter posneli visokoločljive slike. To bi pomenilo velik korak pri razumevanju sestave drugih zvezdnih sistemov in morda celo izvor življenja.

Čeprav večina znanstvenikov meni, da je 3I/ATLAS naravni komet, Loeb opozarja, da slike z dne 4. in 29. julija ne kažejo značilnega repa, kar po njegovem kaže na umetni izvor. Po njegovih ocenah se tak objekt v naše Osončje pojavi le enkrat na 10.000 let, njegova pot pa je tako nenavadna, da obstaja le 0,005 odstotka možnosti, da je nastala po naravni poti, piše Daily Mail.