"Vse ameriške ladje, letala in vojaško osebje, skupaj z dodatnim strelivom, orožjem in vsem drugim, kar je primerno in potrebno za smrtonosno preganjanje in uničenje že tako ali tako močno oslabljenega sovražnika, bodo ostali na mestu v Iranu in okoli njega, dokler ne bo v celoti izpolnjen doseženi DEJANSKI DOGOVOR," je zapisal Trump.

V primeru nespoštovanja tega "dejanskega dogovora" je islamski republiki zagrozil z napadi, ki bodo "večji, boljši in silovitejši" kot katerikoli doslej. Ob tem je sicer ocenil, da je ta scenarij "zelo malo verjeten".

"Že davno je bilo dogovorjeno, in kljub vsem lažnim trditvam o nasprotnem - BREZ JEDRSKEGA OROŽJA in Hormuška ožina BO ODPRTA IN VARNA," je poudaril.

Predsednik ZDA je imel pri tem v mislih zahteve, ki naj bi jih moral Teheran izpolniti v skladu z dogovorom o dvotedenski prekinitvi ognja in začasnem odprtju strateško pomembne ožine, ki ga je z ameriško stranjo sklenil v sredo. Na načrtovanih pogovorih v pakistanskem Islamabadu, ki naj bi potekali v petek ali soboto, bosta strani predvidoma nadaljevali pogajanja o sklenitvi dolgoročnega dogovora.

Tega medtem ogrožajo izraelski napadi na Libanon, ki so v sredo tam zahtevali več kot 180 življenj. Iran naj bi zaradi njih zopet ustavil plovbo skozi Hormuško ožino in razmišljal o umiku iz dogovora z Washingtonom, če Izrael ne bo ustavil svojih operacij proti njegovemu libanonskemu zavezniku, šiitskemu gibanju Hezbolah.

Razočaran nad vlogo NATA

Ob tem je Trump ponovno izrazil nezadovoljstvo nad vlogo, ki jo je v vojaški operaciji odigral nato. Nekatere njegove članice so namreč vojaško operacijo celo blokirale z uporabo svojega zračnega prostora.

"NATO NI BIL TAM, KO SMO GA POTREBOVALI, IN NE BO GA TAM, ČE GA BOMO SPET POTREBOVALI," je po dvournem srečanju, ki se je v Beli hiši odvilo za zaprtimi vrati, na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump.

Pri tem je spomnil na Grenlandijo, ki je pred časom zaradi zaradi njegovih teženj po prevzetju predstavljala predmet ostrega spora med Trumpom in voditelji Nata. Otok, ki je dansko avtonomno ozemlje, je označil za "VELIK, SLABO UPRAVLJAN KOS LEDU".

“NATO WASN’T THERE WHEN WE NEEDED THEM, AND THEY WON’T BE THERE IF WE NEED THEM AGAIN. REMEMBER GREENLAND, THAT BIG, POORLY RUN, PIECE OF ICE!!!” - President Donald J. Trump pic.twitter.com/xgEV8P1n4n

— The White House (@WhiteHouse) April 8, 2026

Tiskovna predstavnica Nata je pogovor med Trumpom in Ruttejem označila za odkritega, govorila naj bi o varnostnih vprašanjih, vezanih na dogajanje v Iranu.

Prvi mož Nata je nato v pogovoru za CNN dejal, da je ameriški predsednik deloval "očitno razočaran" nad zavezništvom, obenem pa tudi dovzeten. Kot je dejal, je kljub nezadovoljstvu nad zaveznicami "pozorno prisluhnil" njegovim pojasnilom o z Iranom povezanem dogajanju v Evropi.

Evropske države so ovirale operacijo

Trump je bil namreč sredi vojne z Iranom, ki sta jo konec februarja sprožila ZDA in Izrael, večkrat zelo kritičen do Nata. Evropske zaveznice so se namreč distancirale od vojaškega posredovanja v Hormuški ožini, nekatere članice so ameriškim silam, udeleženim v spopade, tudi zavrnile dostop do vojaških baz na svojem ozemlju.

"Res je, niso vse evropske države izpolnile svojih zavez, in popolnoma razumem, da je glede tega razočaran," je v pogovoru, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije, dejal Rutte.