Bart De Wever

"Želimo popolno porazdelitev tveganja, saj je to zelo veliko," je prvega od pogojev za pristanek Belgije, kjer je shranjena velika večina v EU zamrznjenega ruskega premoženja, na novo evropsko posojilo Ukrajini navedel belgijski premier. V primeru uporabe ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij, bi namreč lahko Belgijo po njegovih besedah doleteli odškodninski zahtevki v višini več deset oziroma celo več sto milijard evrov.

"Države članice morajo razumeti, da če bomo vzeli denar ruskega predsednika Vladimirja Putina, bo on vzel naš denar. Evropska podjetja v Rusiji bodo zasežena, zaseženo bo zamrznjeno zahodno premoženje, morda bodo enako storile celo ruske prijateljske države," je pojasnil De Wever. Podjetja, ki bi bila zasežena, pa bi lahko nato od Belgije zahtevala odškodnino, je še posvaril.

Kot drugi pogoj je navedel, da druge članice unije zagotovijo jamstva za posojilo Ukrajini. Po njegovem mnenju bi morale namreč vse članice odplačevati posojilo, če bi morali Rusiji vrniti zamrznjeno premoženje.

Poleg tega Belgija zahteva, da tudi druge države v Evropi in skupini G7, ki hranijo zamrznjeno državno premoženje Rusije, to dajo na razpolago za podporo Ukrajini.

"Če bodo te tri zahteve, ki so dokaj razumne, izpolnjene, lahko gremo naprej. Če ne bodo, pa bom na evropski in nacionalni ravni storil vse, kar je v moji moči, tako politično kot pravno, da ustavim to odločitev," je še povedal.

Ob tem je Evropsko komisijo pozval k pripravi pravne podlage za posojilo, saj bo samo tako možno oceniti s tem povezana tveganja in opraviti razpravo.

Nemški kancler Friedrich Merz, ki je konec septembra dal pobudo za vzpostavitev tovrstnega posojila, je medtem pred začetkom zasedanja v Bruslju dejal, da razume pomisleke belgijskega kolega.

"Delim njegove skrbi, vendar pa si želim poiskali skupno rešitev. Zato pričakujem, da bomo danes naredili korak naprej," je bil optimističen.

Medtem je iz Moskve prišlo uradno opozorilo. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je dejala, da bi vsak poskus EU, da zaseže rusko premoženje na računih pri Euroclearu, naletel na "boleč odgovor" Rusije. "EU nima pravne podlage za zaseg ruskega premoženja. Takšna poteza bi bila kraja," je poudarila Zaharova.

O predlogu Evropske komisije, po katerem bi EU uporabila sredstva iz zamrznjenih ruskih vrednostnih papirjev centralne banke za financiranje Ukrajine v letih 2026 in 2027, bodo voditelji držav razpravljali danes.

Pomisleke Belgije je razumel tudi nemški kancler Friedrich Merz, ki je dejal: "Delim skrbi belgijskega premierja, vendar verjamem, da bomo našli skupno rešitev." Finski premier Petteri Orpo je ob tem poudaril, da je pripravljena "pravno vzdržna" rešitev, ki upošteva belgijske zahteve, medtem ko je švedski premier Ulf Kristersson ocenil, da v EU obstaja "zelo široka podpora" uporabi zamrznjenega ruskega premoženja.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je ob prihodu na vrh napovedal, da bodo voditelji držav in vlad danes sprejeli politično odločitev o posojilu, s katerim bi EU pokrila finančne potrebe Ukrajine za prihodnji dve leti. Na vrhu v Bruslju sodeluje tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.