Robert Golob

Poslanec Jakopovič je danes na premierja naslovil poslansko vprašanje, ali vlada razmišlja o pripravi pravnega okvira za uvedbo možnosti skrajšanega delovnika ob ohranitvi plač in prispevkov še pred parlamentarnimi volitvami.

Kot je poudaril, že obstajajo podjetja, ki so uvedla 30- oziroma 32-urni delovni teden in dokazujejo, da to ni "neko razkošje, ampak neka nova oblika učinkovitosti". "Vsa ta podjetja sama krijejo razliko v prispevkih, samo zato, da lahko zaposlenim omogočijo boljše pogoje dela," je dejal poslanec Levice.

"Če so procesi dela ustrezno prilagojeni, so zaposleni bolj zadovoljni, bolniških odsotnosti je manj, delo pa je kakovostnejše (...) V tem času je opravljena ista količina dela (...) le razporejeno je bolj učinkovito in na način, s katerim sta lahko zadovoljna tako delavec kot delodajalec," je utemeljil.

Predsednik vlade Golob je spomnil, da je bilo vprašanje uvedbe možnosti skrajšanega delovnika na mizi socialnih partnerjev že ob pogajanjih za zadnje spremembe zakona o delovnih razmerjih v letih 2022 in 2023, a neuspešno.

Možnost skrajšanega delovnika je treba po njegovih besedah uskladiti na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), sam pa verjame, da bo minister za delo Luka Mesec v prihodnjih mesecih znal uspešno zagovarjati to idejo. "Ne moremo pa spreminjati zakonodaje tri ali pa pet mesecev pred volitvami in mimo socialnega dialoga," je prepričan. "Kaj takega čez ESS v tako kratkem času enostavno ni mogoče spraviti; všečno je mogoče, ni pa realno," je pristavil.

Učinke skrajšanega delovnika je treba namreč temeljito analizirati, o tem pa javno spregovoriti, tudi o posledicah za javne blagajne, predvsem pokojninsko in zdravstveno, je menil premier.

Milan Jakopovič

Sam bi si želel, da bi bilo pilotnih projektov, vezanih na uvajanje skrajšanega delovnika, v Sloveniji več.

"Če bomo šli kadarkoli s tem vprašanjem naprej, je tudi moje priporočilo, da se najprej pripravi podlage za pilotno uvedbo. Tako delajo tiste države, ki o tem resno razmišljajo. Tega se ne naredi čez noč, ampak se najprej testira v konkretnih realnih situacijah," je opozoril.

Golob je izpostavil še, da imajo podjetja, ki so skrajšanemu delavniku zares naklonjena, že danes različne možnosti za njegovo testiranje. "Nenazadnje obstajajo take in drugačne oblike dela, ki niso vedno vezane samo na prisotnost na konkretni lokaciji in se lahko tudi na ta način količino ur dejansko kontrolira na druge načine. Sam sem vedno prisegal na to, da ni pomembno, koliko ur nekdo prečepi na delovnem mestu, ampak kakšni so njegovi rezultati," je še navedel.

Premier Golob v DZ znova zatrdil, da o odstopu ne razmišlja
 
"To, da se postopki vodijo glede tega, o čem sem se kot predsednik vlade pogovarjal z ministrico svoje vlade, je zame politiziranje in nesistemsko preganjanje korupcije," je povedal. Kot predsednik vlade je namreč dolžan, da skrbi za koordinacijo dela ministrov. "In če je to nekaj, kar ni dovoljeno, potem se res sprašujem, katere pa so moje naloge, čeprav jih zakon zelo jasno predpisuje," je poudaril.

Tatjana Bobnar

O odstopu ne razmišlja, saj je prepričan, da ni storil nič narobe in da s tem, ko je komuniciral s takratno ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar, tudi integritete ni kršil, je odgovoril na vprašanje poslanca NSi Aleksandra Reberška, ki ga je vprašal, ali namerava odstopiti s premierskega položaja. Kot je dejal poslanec, mu KPK namreč v osnutku ugotovitev očita kršenje zakona o integriteti.

"V vseh postopkih se je zelo jasno izkazalo, da se nisem vpletal v noben konkreten operativni postopek," je zatrdil predsednik vlade.

Aleksander Reberšek

Glede računa na bančni izpostavi Raiffeisen banke v Romuniji pa je ponovil, da ga je slučajno odkril sam konec leta 2021, torej še preden je vstopil v volilno tekmo pred takratnimi volitvami v DZ. Njegovi odvetniki so takoj stopili v stik z banko, tako da je banka račun zaprla s 3. januarjem 2022. Banka mu je o tem izdala potrdilo, ki ga mediji lahko vidijo, je povedal. Čeprav na tem računu nikoli ni bilo nobene transakcije, je sprožil postopke tako na tožilstvu kot do banke.

Na poslančevo vprašanje glede družine, ki po katastrofalnih poplavah še vedno nima rešenega stanovanjskega vprašanja, pa so odgovorili v premierjevem kabinetu. Glede na njihovo sporočilo za javnost se v službi za obnovo po poplavah in plazovih zavedajo, da je v posameznih primerih prisoten razkorak med željami in možnostmi oziroma upravičenostjo obsega pomoči. Pomoč države temelji na strokovnih ocenah, ki so bile večkrat preverjene in pojasnjene. Družini Irmančnik je bilo tako ponujenih več možnosti, da se s skupnimi napori in v okviru oblikovanih predlogov izvede sanacija njihovega objekta in se družini tako zagotovi ureditev njihovega stanovanjskega problema.

Po navedbah službe je družini ponudila stanovanje tudi občina, vendar se za to ni odločila in je ponudbo občine zavrnila.